Page 30 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 30
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
treba pripisati dejstvu, da je raziskava potekala ob koncu tedna), ki so ga
sicer ocenili zelo pozitivno; 8 odstotkov obiskovalcev si je razstavo ogle-
dalo, ne da bi uporabilo kakršnokoli obliko interpretacije, ki je bila na
voljo. Obiskovalci so različne interpretacijske vire oziroma gradiva seve-
da tudi kombinirali (poleg tekstov in multimedijskega vodnika so bile v
enem razstavnih prostorov predstavljene s tehniko in materiali poveza-
ne konservatorske raziskave na Rothkovih slikah). Med preučevanimi
ljudmi so prevladovali estetsko izkušeni in redni obiskovalci galerije, do-
sti manj, ocenjujeta avtorici, pa je bilo na tej občasni razstavi novincev
(Meijer in Scott, 2009).
Ta evalvacija je zanimiva tudi zato, ker sta avtorici z vidika kul-
turnega kapitala skušali preučiti povezanost dveh ključnih dejavni-
kov (prvega bi lahko imenovali notranji, drugega pa zunanji; prim. La-
chapelle, 2003): na eni strani obiskovalčevo predznanje in izkušnje ter
s tem povezana zanimanja in na drugi strani galerijska interpretacija
kot vir dodatnega znanja. Udeleženci v raziskavi so tako glede na svo-
je predznanje, odnos do umetnosti in pogostnost obiskovanja muzejev
različno ocenili pedagoško vrednost interpretativnih gradiv: pri obi-
skovalcih, ki se imajo za poznavalce umetnosti in ki redno obiskujejo
muzeje, se je izkazalo, da so na razstavi želeli poglobiti svoje poznava-
nje Rothka, pri obiskovalcih, ki muzeje sicer obiskujejo, vendar ne trdi-
jo, da so poznavalci umetnosti, pa se je izkazalo, da so na razstavi svo-
je poznavanje Rothka želeli razširiti. Temu ustrezno so oboji tudi oce-
nili uporabno vrednost posameznih gradiv. Evalvacija v Tate Modern
napeljuje k dvema izhodiščema, ki sta zanimivi za pričujočo raziskavo.
Prvič: interpretacija je namenjena različnim oblikam pridobivanja zna-
nja (potrjevanju že znanega, širjenju znanega, dopolnjevanju, spremi-
njanju), zato jo v muzejih uporabljajo različno kompetentni obiskoval-
ci. In drugič: kulturni kapital je potreben ne samo za neposreden stik z
umetnino, ampak za celoten muzejski kontekst z interpretacijo vred –
za muzejsko izkušnjo.
Po pregledu različnih teoretičnih vidikov v okviru izkustvenega
konteksta, katerega izhodišče je umetnostni muzej kot prostor obi-
skovalčeve interakcije z umetninami oziroma estetske izkušnje, je mo-
goče teoretično izhodišče oblikovati takole: najpomembnejši dejavnik
estetskega doživljanja je muzejski obiskovalec z vsem svojim (ne)zna-
njem, izkušnjami, vrednotami, (ne)zanimanji in drugimi značilnost-
mi; obiskovalci umetnostnih muzejev so za razumevanje likovne ume-
tnosti različno sposobni, kar določa muzejski pristop k interpretiranju
umetniških del.
treba pripisati dejstvu, da je raziskava potekala ob koncu tedna), ki so ga
sicer ocenili zelo pozitivno; 8 odstotkov obiskovalcev si je razstavo ogle-
dalo, ne da bi uporabilo kakršnokoli obliko interpretacije, ki je bila na
voljo. Obiskovalci so različne interpretacijske vire oziroma gradiva seve-
da tudi kombinirali (poleg tekstov in multimedijskega vodnika so bile v
enem razstavnih prostorov predstavljene s tehniko in materiali poveza-
ne konservatorske raziskave na Rothkovih slikah). Med preučevanimi
ljudmi so prevladovali estetsko izkušeni in redni obiskovalci galerije, do-
sti manj, ocenjujeta avtorici, pa je bilo na tej občasni razstavi novincev
(Meijer in Scott, 2009).
Ta evalvacija je zanimiva tudi zato, ker sta avtorici z vidika kul-
turnega kapitala skušali preučiti povezanost dveh ključnih dejavni-
kov (prvega bi lahko imenovali notranji, drugega pa zunanji; prim. La-
chapelle, 2003): na eni strani obiskovalčevo predznanje in izkušnje ter
s tem povezana zanimanja in na drugi strani galerijska interpretacija
kot vir dodatnega znanja. Udeleženci v raziskavi so tako glede na svo-
je predznanje, odnos do umetnosti in pogostnost obiskovanja muzejev
različno ocenili pedagoško vrednost interpretativnih gradiv: pri obi-
skovalcih, ki se imajo za poznavalce umetnosti in ki redno obiskujejo
muzeje, se je izkazalo, da so na razstavi želeli poglobiti svoje poznava-
nje Rothka, pri obiskovalcih, ki muzeje sicer obiskujejo, vendar ne trdi-
jo, da so poznavalci umetnosti, pa se je izkazalo, da so na razstavi svo-
je poznavanje Rothka želeli razširiti. Temu ustrezno so oboji tudi oce-
nili uporabno vrednost posameznih gradiv. Evalvacija v Tate Modern
napeljuje k dvema izhodiščema, ki sta zanimivi za pričujočo raziskavo.
Prvič: interpretacija je namenjena različnim oblikam pridobivanja zna-
nja (potrjevanju že znanega, širjenju znanega, dopolnjevanju, spremi-
njanju), zato jo v muzejih uporabljajo različno kompetentni obiskoval-
ci. In drugič: kulturni kapital je potreben ne samo za neposreden stik z
umetnino, ampak za celoten muzejski kontekst z interpretacijo vred –
za muzejsko izkušnjo.
Po pregledu različnih teoretičnih vidikov v okviru izkustvenega
konteksta, katerega izhodišče je umetnostni muzej kot prostor obi-
skovalčeve interakcije z umetninami oziroma estetske izkušnje, je mo-
goče teoretično izhodišče oblikovati takole: najpomembnejši dejavnik
estetskega doživljanja je muzejski obiskovalec z vsem svojim (ne)zna-
njem, izkušnjami, vrednotami, (ne)zanimanji in drugimi značilnost-
mi; obiskovalci umetnostnih muzejev so za razumevanje likovne ume-
tnosti različno sposobni, kar določa muzejski pristop k interpretiranju
umetniških del.
