Page 28 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 28
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
Bourdieujevo razmišljanje so se pričakovano obregnili nekateri umetno-
stni zgodovinarji (Hooker, Paterson in Stirton, 2000).
Teorijam, povezanim z vlogo predznanja in izkušenj, se v zadnjem
času pridružuje tudi teorija o vplivu skupnosti na posameznikovo estet-
sko doživljanje (Hooper-Greenhill, 2000; Hooper-Greenhill, 2004). Že
Bourdieu je pravzaprav pokazal, da so obiskovalci muzejev, ki so jim sku-
pni (dobro) poznavanje umetnosti, (pozitiven) odnos do umetnosti in
(pogosto) obiskovanje muzejev, nekakšna homogena skupina, saj pri do-
življanju v muzeju razstavljenih umetniških del uporabljajo enake stra-
tegije (Bourdieu, 1993). Že citirana raziskava Csikszentmihalyija in Ro-
binsona (1990) denimo omogoča razumevanje muzejske skupnosti –
kako estetsko izkušnjo opredeljuje skupnost muzejskih profesionalcev.
Koncept interpretativne skupnosti je v začetku osemdesetih let 20. sto-
letja vpeljal Stanely Fish na področju literarne kritike. Na področju kul-
turne dediščine, muzejev in galerij je koncept mogoče razširiti na: sku-
pnosti, ki jih opredeljujejo skupne zgodovinske oziroma kulturne izku-
šnje, skupnosti, ki jih opredeljuje z muzejsko zbirko povezano speciali-
stično znanje, skupnosti, ki jih opredeljujejo demografski oziroma druž-
beno-ekonomski dejavniki, skupnosti, ki jih opredeljujejo različne iden-
titete (nacionalne, regionalne, lokalne identitete ter identitete, ki jih do-
ločajo spolna usmerjenost, starost, spol, invalidnost), skupnosti, ki so jim
skupni vzorci obiskovanja muzejev, ter ne nazadnje skupnosti, ki jih de-
finira izključenost iz drugih skupnosti (Mason, 2005: 206–207). Vpra-
šanje človekove identitete in različnih družbeno-kulturnih dejavnikov,
ki vplivajo na njegovo izkušnjo v muzeju, je že nekaj časa aktualno (npr.
Hooper-Greenhill, 2000; Feinberg in Leinhardt, 2002; Stainton, 2002;
Falk, 2009; Whitehead, 2009b; Newman, Goulding in Whitehead,
2012), zahteva pa predvsem kvalitativno raziskovanje.
Toda tudi teorija interpretativne skupnosti še ni prinesla globljega
spoznanja, kako zasnovati interpretativna gradiva v muzeju, da bodo ta
razumljiva za tisto skupnost obiskovalcev oziroma skupnosti obiskoval-
cev, ki niso strokovnjaki na področju likovne umetnosti in nimajo ume-
tnostnozgodovinskega pristopa k razumevanju umetnin. Nekatere no-
vejše eksperimentalne študije v umetnostnih muzejih, ki združujejo mu-
zeološke in pedagoške teorije, predstavljamo jih v nadaljevanju, dajejo
več uporabnih smernic za nadaljnje raziskave na tem področju.
Zaradi različnih dejavnikov, ki pospešujejo ali zavirajo doživljanje
v muzeju razstavljenega umetniškega dela in segajo od stenskih napisov,
brošur, posnetih sporočil, specifičnega prostorskega zaporedja ekspona-
Bourdieujevo razmišljanje so se pričakovano obregnili nekateri umetno-
stni zgodovinarji (Hooker, Paterson in Stirton, 2000).
Teorijam, povezanim z vlogo predznanja in izkušenj, se v zadnjem
času pridružuje tudi teorija o vplivu skupnosti na posameznikovo estet-
sko doživljanje (Hooper-Greenhill, 2000; Hooper-Greenhill, 2004). Že
Bourdieu je pravzaprav pokazal, da so obiskovalci muzejev, ki so jim sku-
pni (dobro) poznavanje umetnosti, (pozitiven) odnos do umetnosti in
(pogosto) obiskovanje muzejev, nekakšna homogena skupina, saj pri do-
življanju v muzeju razstavljenih umetniških del uporabljajo enake stra-
tegije (Bourdieu, 1993). Že citirana raziskava Csikszentmihalyija in Ro-
binsona (1990) denimo omogoča razumevanje muzejske skupnosti –
kako estetsko izkušnjo opredeljuje skupnost muzejskih profesionalcev.
Koncept interpretativne skupnosti je v začetku osemdesetih let 20. sto-
letja vpeljal Stanely Fish na področju literarne kritike. Na področju kul-
turne dediščine, muzejev in galerij je koncept mogoče razširiti na: sku-
pnosti, ki jih opredeljujejo skupne zgodovinske oziroma kulturne izku-
šnje, skupnosti, ki jih opredeljuje z muzejsko zbirko povezano speciali-
stično znanje, skupnosti, ki jih opredeljujejo demografski oziroma druž-
beno-ekonomski dejavniki, skupnosti, ki jih opredeljujejo različne iden-
titete (nacionalne, regionalne, lokalne identitete ter identitete, ki jih do-
ločajo spolna usmerjenost, starost, spol, invalidnost), skupnosti, ki so jim
skupni vzorci obiskovanja muzejev, ter ne nazadnje skupnosti, ki jih de-
finira izključenost iz drugih skupnosti (Mason, 2005: 206–207). Vpra-
šanje človekove identitete in različnih družbeno-kulturnih dejavnikov,
ki vplivajo na njegovo izkušnjo v muzeju, je že nekaj časa aktualno (npr.
Hooper-Greenhill, 2000; Feinberg in Leinhardt, 2002; Stainton, 2002;
Falk, 2009; Whitehead, 2009b; Newman, Goulding in Whitehead,
2012), zahteva pa predvsem kvalitativno raziskovanje.
Toda tudi teorija interpretativne skupnosti še ni prinesla globljega
spoznanja, kako zasnovati interpretativna gradiva v muzeju, da bodo ta
razumljiva za tisto skupnost obiskovalcev oziroma skupnosti obiskoval-
cev, ki niso strokovnjaki na področju likovne umetnosti in nimajo ume-
tnostnozgodovinskega pristopa k razumevanju umetnin. Nekatere no-
vejše eksperimentalne študije v umetnostnih muzejih, ki združujejo mu-
zeološke in pedagoške teorije, predstavljamo jih v nadaljevanju, dajejo
več uporabnih smernic za nadaljnje raziskave na tem področju.
Zaradi različnih dejavnikov, ki pospešujejo ali zavirajo doživljanje
v muzeju razstavljenega umetniškega dela in segajo od stenskih napisov,
brošur, posnetih sporočil, specifičnega prostorskega zaporedja ekspona-
