Page 21 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 21
izhodišča preučevanja muzejske interpretacije 21
nje? In kakšne so danes družbene koristi muzejev?« (Hooper-Green-
hill, 1999c: 71.)
Na področju t.i. muzejske oziroma estetske izkušnje ter različnih
vprašanj, povezanih z razumevanjem v muzeju razstavljenih umetnin,
so se raziskave sprva osredotočile na strokovno usposobljene na podro-
čju likovne umetnosti – izkušnja poznavalca naj bi predstavljala idealno
estetsko izkušnjo. Primer takšne raziskave (Csikszentmihalyi in Robin-
son, 1990), ki je zajela 52 muzejskih kustosov, pedagogov in direktorjev
umetnostnih muzejev, je za pručujočo raziskavo zanimiv predvsem zara-
di spoznavanja različnih stališč udeležencev o pomenu poznavanja ume-
tnostne zgodovine oziroma kulturnega konteksta za doživljanje ume-
tnosti (intelektualna raven estetske izkušnje), zmožnosti čustvenega od-
zivanja (čustvena raven estetske izkušnje), zmožnosti komunikacije z ob-
dobjem oziroma kulturo, v kateri je umetnina nastala, z njenim avtor-
jem (komunikacijska raven estetske izkušnje) in zmožnosti zaznavanja
vizualnih značilnosti umetniškega dela za doživljanje umetnosti (per-
ceptivna raven estetske izkušnje). Vsi udeleženci so te štiri ravni estet-
ske izkušnje – intelektualno oziroma kognitivno, čustveno, komunika-
cijsko in perceptivno – ocenjevali kot pomembne (kot najbolj pomemb-
no so ocenili znanje, kot najmanj pa čustva), pri čemer so se nekoliko raz-
hajali pri kognitivnih, čustvenih in komunikacijskih vidikih estetske iz-
kušnje (pri perceptivnih vidikih pa razlik ni bilo). Znanje se je zdelo naj-
pomembnejše kustosom za starejšo umetnost, najmanj pa kustosom za
moderno umetnost, ostali (direktorji, pedagogi) so bili po mnenju vmes
med obema poloma. Prav tako se je kustosom za moderno umetnost zdel
najmanj pomemben komunikacijski potencial umetnine, ki pa se je zdel
najpomembnejši pedagogom. Pomen čustvene komponente estetske iz-
kušnje so najmanj poudarili kustosi za starejšo umetnost (prav tam: 95–
106). Tudi nekatere druge raziskave iz istega kulturnega prostora, ki so
zajele obiskovalce umetnostnih muzejev z različnim poznavanjem ume-
tnosti, so pokazale na pomen znanja oziroma zmožnosti za doživljanje
in razumevanje likovnih umetnin (npr. Smith in Wolf, 1996). Pomen
predhodnega znanja se je najbolje pokazal v primerjalnih raziskavah, ki
so zajele poznavalce in nepoznavalce likovne umetnosti. Kanadski raz-
iskovalec Lachapelle (1999) je s tehniko videa (udeleženec je verbalizi-
ral svoj odziv na izbrana umetniška dela in snemal samega sebe) in in-
tervjuja (udeleženec je dodatno pojasnil svoje navedbe v videu) primerjal
odzive petih strokovno usposobljenih in petih strokovno neusposoblje-
nih na področju likovne umetnosti na izbrana umetniška dela v muzeju.
nje? In kakšne so danes družbene koristi muzejev?« (Hooper-Green-
hill, 1999c: 71.)
Na področju t.i. muzejske oziroma estetske izkušnje ter različnih
vprašanj, povezanih z razumevanjem v muzeju razstavljenih umetnin,
so se raziskave sprva osredotočile na strokovno usposobljene na podro-
čju likovne umetnosti – izkušnja poznavalca naj bi predstavljala idealno
estetsko izkušnjo. Primer takšne raziskave (Csikszentmihalyi in Robin-
son, 1990), ki je zajela 52 muzejskih kustosov, pedagogov in direktorjev
umetnostnih muzejev, je za pručujočo raziskavo zanimiv predvsem zara-
di spoznavanja različnih stališč udeležencev o pomenu poznavanja ume-
tnostne zgodovine oziroma kulturnega konteksta za doživljanje ume-
tnosti (intelektualna raven estetske izkušnje), zmožnosti čustvenega od-
zivanja (čustvena raven estetske izkušnje), zmožnosti komunikacije z ob-
dobjem oziroma kulturo, v kateri je umetnina nastala, z njenim avtor-
jem (komunikacijska raven estetske izkušnje) in zmožnosti zaznavanja
vizualnih značilnosti umetniškega dela za doživljanje umetnosti (per-
ceptivna raven estetske izkušnje). Vsi udeleženci so te štiri ravni estet-
ske izkušnje – intelektualno oziroma kognitivno, čustveno, komunika-
cijsko in perceptivno – ocenjevali kot pomembne (kot najbolj pomemb-
no so ocenili znanje, kot najmanj pa čustva), pri čemer so se nekoliko raz-
hajali pri kognitivnih, čustvenih in komunikacijskih vidikih estetske iz-
kušnje (pri perceptivnih vidikih pa razlik ni bilo). Znanje se je zdelo naj-
pomembnejše kustosom za starejšo umetnost, najmanj pa kustosom za
moderno umetnost, ostali (direktorji, pedagogi) so bili po mnenju vmes
med obema poloma. Prav tako se je kustosom za moderno umetnost zdel
najmanj pomemben komunikacijski potencial umetnine, ki pa se je zdel
najpomembnejši pedagogom. Pomen čustvene komponente estetske iz-
kušnje so najmanj poudarili kustosi za starejšo umetnost (prav tam: 95–
106). Tudi nekatere druge raziskave iz istega kulturnega prostora, ki so
zajele obiskovalce umetnostnih muzejev z različnim poznavanjem ume-
tnosti, so pokazale na pomen znanja oziroma zmožnosti za doživljanje
in razumevanje likovnih umetnin (npr. Smith in Wolf, 1996). Pomen
predhodnega znanja se je najbolje pokazal v primerjalnih raziskavah, ki
so zajele poznavalce in nepoznavalce likovne umetnosti. Kanadski raz-
iskovalec Lachapelle (1999) je s tehniko videa (udeleženec je verbalizi-
ral svoj odziv na izbrana umetniška dela in snemal samega sebe) in in-
tervjuja (udeleženec je dodatno pojasnil svoje navedbe v videu) primerjal
odzive petih strokovno usposobljenih in petih strokovno neusposoblje-
nih na področju likovne umetnosti na izbrana umetniška dela v muzeju.
