Page 17 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 17
agoška, 17
umetnostnozgodovinska
in muzeološka teoretična
izhodišča preučevanja
muzejske interpretacije
Eden izmed pristopov teoretičnega okvirjanja znanstvenih raziskav
je razmišljanje o kontekstu oziroma kontekstih. Pričujoča raziska-
va temelji na treh teoretičnih kontekstih, in sicer: izkustvenem, di-
sciplinarnem in institucionalnem.
Z izhodiščnim razmislekom, zakaj ljudje hodimo v muzeje, je pove-
zan prvi, izkustveni kontekst, v okviru katerega gre za kritično obravna-
vo konceptov in obenem pregled raziskav, katerih predmet je človekovo
doživljanje in razumevanje umetnosti v obliki dejanske interakcije med
muzejskim predmetom – v našem primeru umetniškim delom – in obi-
skovalcem. Drugi, disciplinarni kontekst, kritično prevprašuje umetno-
stno zgodovino kot prevladujočo disciplino v umetnostnem muzeju, ko
se z zbiranjem, razstavljanjem in interpretacijo eksponatov oblikuje zna-
nje oziroma védenje o zbirki in ko se okvirja obiskovalčevo sprejema-
nje in uporabo tega védenja, njegovo učno izkušnjo v muzeju. V okvi-
ru tretjega, institucionalnega konteksta gre za kritičen pretres institu-
cionalnih teorij, povezanih z vzgojno-izobraževalno vlogo muzeja, po-
sebej umetnostnega muzeja in znotraj tega kategorije muzeja moderne
umetnosti.
Namen kombiniranja pedagoških, umetnostnozgodovinskih in
muzeoloških teoretičnih predpostavk je raziskati problem celovito in
poglobljeno, z drugimi besedami, ga razumeti.
Izkustveni kontekst
Izkušnja, ki izvira iz obiskovalčevega neposrednega stika z umetniškim
delom, je bistvo muzeja kot prostora razumevanja likovne umetnosti.
umetnostnozgodovinska
in muzeološka teoretična
izhodišča preučevanja
muzejske interpretacije
Eden izmed pristopov teoretičnega okvirjanja znanstvenih raziskav
je razmišljanje o kontekstu oziroma kontekstih. Pričujoča raziska-
va temelji na treh teoretičnih kontekstih, in sicer: izkustvenem, di-
sciplinarnem in institucionalnem.
Z izhodiščnim razmislekom, zakaj ljudje hodimo v muzeje, je pove-
zan prvi, izkustveni kontekst, v okviru katerega gre za kritično obravna-
vo konceptov in obenem pregled raziskav, katerih predmet je človekovo
doživljanje in razumevanje umetnosti v obliki dejanske interakcije med
muzejskim predmetom – v našem primeru umetniškim delom – in obi-
skovalcem. Drugi, disciplinarni kontekst, kritično prevprašuje umetno-
stno zgodovino kot prevladujočo disciplino v umetnostnem muzeju, ko
se z zbiranjem, razstavljanjem in interpretacijo eksponatov oblikuje zna-
nje oziroma védenje o zbirki in ko se okvirja obiskovalčevo sprejema-
nje in uporabo tega védenja, njegovo učno izkušnjo v muzeju. V okvi-
ru tretjega, institucionalnega konteksta gre za kritičen pretres institu-
cionalnih teorij, povezanih z vzgojno-izobraževalno vlogo muzeja, po-
sebej umetnostnega muzeja in znotraj tega kategorije muzeja moderne
umetnosti.
Namen kombiniranja pedagoških, umetnostnozgodovinskih in
muzeoloških teoretičnih predpostavk je raziskati problem celovito in
poglobljeno, z drugimi besedami, ga razumeti.
Izkustveni kontekst
Izkušnja, ki izvira iz obiskovalčevega neposrednega stika z umetniškim
delom, je bistvo muzeja kot prostora razumevanja likovne umetnosti.
