Page 14 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 14
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
tudi pomen različnih dejavnikov, ki so odvisni od muzeja (v tem smislu
so diskurzivni) in ne od obiskovalca: sam izbor eksponatov, oblika raz-
stave z razporeditvijo, namestitvijo in osvetlitvijo eksponatov, podpor-
na interpretativna gradiva, ki so umeščena v razstavo, in podobno (npr.
Falk in Dierking, 2013; Whitehead, 2009a). Starejše raziskave so pred-
vsem prinesle spoznanje, da obiskovalčevo izkušnjo v muzeju oblikuje
več dejavnikov. Predmet novejših raziskav pa je povezanost oziroma so-
odvisnost teh dejavnikov, za kar je najprimernejše raziskovanje v narav-
nem okolju (prim. Allen idr., 2007: 237–239).
Namen pričujoče raziskave je preučiti pedagoški pomen muzejske
interpretacije na primeru izbranega slovenskega umetnostnega muzeja.
Eden izmed glavnih problemov na področju muzejske interpretacije je,
kako naj umetnostni muzej zasnuje interpretativna gradiva, da bodo ra-
zumljiva in uporabna za obiskovalce, še posebej za nestrokovnjake, ki ni-
majo strokovnega, umetnostnozgodovinskega pristopa k razumevanju
umetnosti. Raziskava ima te cilje:
– preučiti, kako razumejo v muzeju razstavljene umetnine obiskovalci
z različnim nivojem predznanja;
– preučiti didaktično vrednost različnih oblik interpretacije v ume-
tnostnem muzeju;
– preučiti interpretacijo v umetnostnem muzeju z ozirom na sodobno
pojmovano vzgojno-izobraževalno vlogo te kulturne ustanove par
excellence.
Ti cilji so se oblikovali postopno. Raziskava je potekala v Moder-
ni galeriji v Ljubljani in je bila zasnovana v treh delih. Od prvega cilja,
spoznati in opisati, kako obiskovalci umetnostnega muzeja z različno
zmožnostjo dojemanja likovnih umetnin doživljajo oziroma razumejo v
muzeju razstavljena in interpretirana umetniška dela, se je raziskovanje
usmerilo v preučevanje muzejske interpretacije. To v omenjenem muze-
ju pomeni interpretacijo na sami razstavi (napisi ob umetninah, prikri-
ta interpretacija), pa tudi izdajo knjižnega vodnika in organiziranja vo-
denih ogledov po razstavi. Tretji cilj je nastal na podlagi prvih dveh, saj
so se pokazale nekatere nepojasnjene razlike med pomenotvornimi (ra-
zumevalnimi) strategijami obiskovalcev na eni strani in interpretativni-
mi (razlagalnimi) strategijami muzeja, za kar je bilo treba poiskati vzro-
ke. Raziskava se je tako v tretjem delu usmerila v širši kontekst – v preu-
čevanje interpretacije kot muzeološke funkcije z vidika sodobno pojmo-
tudi pomen različnih dejavnikov, ki so odvisni od muzeja (v tem smislu
so diskurzivni) in ne od obiskovalca: sam izbor eksponatov, oblika raz-
stave z razporeditvijo, namestitvijo in osvetlitvijo eksponatov, podpor-
na interpretativna gradiva, ki so umeščena v razstavo, in podobno (npr.
Falk in Dierking, 2013; Whitehead, 2009a). Starejše raziskave so pred-
vsem prinesle spoznanje, da obiskovalčevo izkušnjo v muzeju oblikuje
več dejavnikov. Predmet novejših raziskav pa je povezanost oziroma so-
odvisnost teh dejavnikov, za kar je najprimernejše raziskovanje v narav-
nem okolju (prim. Allen idr., 2007: 237–239).
Namen pričujoče raziskave je preučiti pedagoški pomen muzejske
interpretacije na primeru izbranega slovenskega umetnostnega muzeja.
Eden izmed glavnih problemov na področju muzejske interpretacije je,
kako naj umetnostni muzej zasnuje interpretativna gradiva, da bodo ra-
zumljiva in uporabna za obiskovalce, še posebej za nestrokovnjake, ki ni-
majo strokovnega, umetnostnozgodovinskega pristopa k razumevanju
umetnosti. Raziskava ima te cilje:
– preučiti, kako razumejo v muzeju razstavljene umetnine obiskovalci
z različnim nivojem predznanja;
– preučiti didaktično vrednost različnih oblik interpretacije v ume-
tnostnem muzeju;
– preučiti interpretacijo v umetnostnem muzeju z ozirom na sodobno
pojmovano vzgojno-izobraževalno vlogo te kulturne ustanove par
excellence.
Ti cilji so se oblikovali postopno. Raziskava je potekala v Moder-
ni galeriji v Ljubljani in je bila zasnovana v treh delih. Od prvega cilja,
spoznati in opisati, kako obiskovalci umetnostnega muzeja z različno
zmožnostjo dojemanja likovnih umetnin doživljajo oziroma razumejo v
muzeju razstavljena in interpretirana umetniška dela, se je raziskovanje
usmerilo v preučevanje muzejske interpretacije. To v omenjenem muze-
ju pomeni interpretacijo na sami razstavi (napisi ob umetninah, prikri-
ta interpretacija), pa tudi izdajo knjižnega vodnika in organiziranja vo-
denih ogledov po razstavi. Tretji cilj je nastal na podlagi prvih dveh, saj
so se pokazale nekatere nepojasnjene razlike med pomenotvornimi (ra-
zumevalnimi) strategijami obiskovalcev na eni strani in interpretativni-
mi (razlagalnimi) strategijami muzeja, za kar je bilo treba poiskati vzro-
ke. Raziskava se je tako v tretjem delu usmerila v širši kontekst – v preu-
čevanje interpretacije kot muzeološke funkcije z vidika sodobno pojmo-
