Page 135 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 135
rezultati raziskave 135
Kulturna dediščina je v vseh vsebinskih in pojavnih oblikah del in dolo-
čevalec osebnostne in narodne biti, ki se v stiku z drugimi kulturnimi
in novimi ustvarjalnimi tokovi venomer znova oplaja in razvija v novih
izrazih in oblikah, toda brez zatajevanja podedovanih prvin. Hkrati je
lahko obetaven nosilec celostnega družbenega in trajnostnega razvoja,
ki spodbuja kulturno raznolikost, sodobno ustvarjalnost in enakoprav-
no vključevanje posameznikov in skupnosti v družbo. Skrb za ohranja-
nje dediščine je vse bolj celostna in kompleksna. Je zahteva časa kot izraz
potrebe po ohranjanju in potrjevanju lastne istovetnosti na osebnem,
krajevnem, narodnem in civilizacijskem nivoju ter pri iskanju skupnih
vrednot, ki omogočajo in spodbujajo dialog med kulturami, in ni zgolj
določilo 5. člena Ustave Republike Slovenije. Interdisciplinarni sodob-
ni pojem kulturne dediščine postavlja v njeno središče človeka in njego-
ve pravice do svobodne udeležbe v kulturnem življenju, zato naj bo cilj
ohranjanja dediščine in njene trajnostne uporabe pomemben pri uve-
ljavljanju trajnih vrednot in prispevek za človekov razvoj in kakovost ži-
vljenja. (Str. 60.)
V preambuli NPK je koncept dostopnosti – tako kot celotna kultu-
ra – povezan s konceptom svobode (lahko bi celo rekli, da pravzaprav ne
gre toliko za diskurz o dostopnosti kot za diskurz o svobodi):
Mednje [med naloge kulturne politike] štejemo opredelitev kulture
kot prostora svobode, svobode ustvarjalnosti, tudi vrhunske, brez estet-
skih zamejevanj, svobode medijskega prostora, povezovanje in preče-
nje z drugimi družbenimi in nedružbenimi dejavnostmi, kar ne pome-
ni omejevanja polja svobode kulture in njeno instrumentalizacijo, am-
pak njeno širitev.
V polje svobode kulture sodi tudi dostopnost do kakovostne kulturne
ponudbe po vsem fizičnem in virtualnem svetu. (Str. 8.)
V okvir koncepta »varstva kulturne dediščine«, ki vključuje uprav-
ne, organizacijske in materialne vidike varovanja dediščine (mreženje
muzejev, obnove, prenove, depoje, muzejske novogradnje, dokumentira-
nje, inventariziranje, spremljanje stanja in ogroženosti, preventivne razi-
skave, druge raziskave itn.), spada tudi dostopnost; v povezavi z dedišči-
no je eksplicitno uporabljen tudi izraz »interpretacija«:
Po zakonu o varstvu kulturne dediščine je varstvo nepremične, premič-
ne in žive dediščine v javno korist. Javna korist varstva dediščine se dolo-
ča v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifika-
Kulturna dediščina je v vseh vsebinskih in pojavnih oblikah del in dolo-
čevalec osebnostne in narodne biti, ki se v stiku z drugimi kulturnimi
in novimi ustvarjalnimi tokovi venomer znova oplaja in razvija v novih
izrazih in oblikah, toda brez zatajevanja podedovanih prvin. Hkrati je
lahko obetaven nosilec celostnega družbenega in trajnostnega razvoja,
ki spodbuja kulturno raznolikost, sodobno ustvarjalnost in enakoprav-
no vključevanje posameznikov in skupnosti v družbo. Skrb za ohranja-
nje dediščine je vse bolj celostna in kompleksna. Je zahteva časa kot izraz
potrebe po ohranjanju in potrjevanju lastne istovetnosti na osebnem,
krajevnem, narodnem in civilizacijskem nivoju ter pri iskanju skupnih
vrednot, ki omogočajo in spodbujajo dialog med kulturami, in ni zgolj
določilo 5. člena Ustave Republike Slovenije. Interdisciplinarni sodob-
ni pojem kulturne dediščine postavlja v njeno središče človeka in njego-
ve pravice do svobodne udeležbe v kulturnem življenju, zato naj bo cilj
ohranjanja dediščine in njene trajnostne uporabe pomemben pri uve-
ljavljanju trajnih vrednot in prispevek za človekov razvoj in kakovost ži-
vljenja. (Str. 60.)
V preambuli NPK je koncept dostopnosti – tako kot celotna kultu-
ra – povezan s konceptom svobode (lahko bi celo rekli, da pravzaprav ne
gre toliko za diskurz o dostopnosti kot za diskurz o svobodi):
Mednje [med naloge kulturne politike] štejemo opredelitev kulture
kot prostora svobode, svobode ustvarjalnosti, tudi vrhunske, brez estet-
skih zamejevanj, svobode medijskega prostora, povezovanje in preče-
nje z drugimi družbenimi in nedružbenimi dejavnostmi, kar ne pome-
ni omejevanja polja svobode kulture in njeno instrumentalizacijo, am-
pak njeno širitev.
V polje svobode kulture sodi tudi dostopnost do kakovostne kulturne
ponudbe po vsem fizičnem in virtualnem svetu. (Str. 8.)
V okvir koncepta »varstva kulturne dediščine«, ki vključuje uprav-
ne, organizacijske in materialne vidike varovanja dediščine (mreženje
muzejev, obnove, prenove, depoje, muzejske novogradnje, dokumentira-
nje, inventariziranje, spremljanje stanja in ogroženosti, preventivne razi-
skave, druge raziskave itn.), spada tudi dostopnost; v povezavi z dedišči-
no je eksplicitno uporabljen tudi izraz »interpretacija«:
Po zakonu o varstvu kulturne dediščine je varstvo nepremične, premič-
ne in žive dediščine v javno korist. Javna korist varstva dediščine se dolo-
ča v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifika-
