Page 138 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 138
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
prav je njim posvečena posebna skrb. Da je temu tako, med drugim ka-
žejo kazalniki obiskanosti muzejev. Kazalnik splošne obiskanosti zaje-
ma »strokovno« in »širšo« javnost (se pravi vse).
Umetnostni muzeji so edini muzeji, ki so opredeljeni v okviru še
enega področja, in sicer likovne umetnosti. Delujejo torej na dveh po-
ljih (če uporabim Bourdieujev koncept oziroma izraz): na polju likovne
umetnosti in na polju kulturne dediščine. Na polju likovne umetnosti
sta izoblikovana dva glavna diskurza: »dostopnost na področju likov-
ne umetnosti« in »produkcija na področju likovne umetnosti«. Prvi se
nanaša na »konzumacijo« umetnosti, javnost oziroma občinstvo pogo-
sto deli na strokovno in nestrokovno (imenovano »širšo«), po učinko-
vitosti pa se med drugim meri s splošno obiskanostjo umetnostnih mu-
zejev. Ta diskurz je v najmanjši meri poudarjen v zadnjem NPK (osnut-
ku), kjer je poudarek na produkciji. Produkcija se v vseh NPK povezuje
z ustvarjalnostjo oziroma razmerami za ustvarjanje (pogosto poudarje-
no s pridevnikom »vrhunski«). Gre za diskurz predvsem o organizaci-
ji razstavnih projektov, avtorskih pravicah umetnikov, delovnih štipen-
dijah in rezidenčnih programih za ustvarjalce, tudi strokovni podpori
(založništvo).
Obema poljema skupen diskurz je torej dostopen muzej. Od sloven-
skih umetnostnih muzejev se med drugim pričakuje, da svoje zbirke ozi-
roma predmete popularizirajo, predstavljajo, komunicirajo oziroma in-
terpretirajo, da nagovarjajo različne skupine ljudi in povečujejo obisk, da
skrbijo za umetnostno vzgojo otrok in odraslih, da se zavedajo večkul-
turne narave okolja, v katerem delujejo, in da v svoje delovanje vključu-
jejo javnost.
Tu so še druga oziroma drugače koncipirana polja delovanja (npr.
turizem, kajti od muzejev se pričakuje, da delujejo na polju gospodar-
stva) in diskurzi (npr. socialni poddiskurz), ki pa jih tu podrobneje ne
obravnavam.
Kritike razstave
Avtorji kritik so strokovnjaki; v skladu s svojim pogledom na svet (s stro-
ko torej) uporabljajo določene besede oziroma izrabljajo njihov pomen-
ski potencial. Skozi njihovo opredeljevanje do muzejske razstave se kaže
način razumevanja oziroma pojmovanja umetnostnega muzeja.
Ker so avtorji kritik umetnostni zgodovinarji, govorimo o umetno-
stnozgodovinski stroki. Kot smo videli že v pregledu teoretičnih izho-
dišč, je ta stroka tesno povezana z umetnostnimi muzeji. Umetnostna
kritika je sooblikovalec umetnostnega oziroma muzejskega polja.
prav je njim posvečena posebna skrb. Da je temu tako, med drugim ka-
žejo kazalniki obiskanosti muzejev. Kazalnik splošne obiskanosti zaje-
ma »strokovno« in »širšo« javnost (se pravi vse).
Umetnostni muzeji so edini muzeji, ki so opredeljeni v okviru še
enega področja, in sicer likovne umetnosti. Delujejo torej na dveh po-
ljih (če uporabim Bourdieujev koncept oziroma izraz): na polju likovne
umetnosti in na polju kulturne dediščine. Na polju likovne umetnosti
sta izoblikovana dva glavna diskurza: »dostopnost na področju likov-
ne umetnosti« in »produkcija na področju likovne umetnosti«. Prvi se
nanaša na »konzumacijo« umetnosti, javnost oziroma občinstvo pogo-
sto deli na strokovno in nestrokovno (imenovano »širšo«), po učinko-
vitosti pa se med drugim meri s splošno obiskanostjo umetnostnih mu-
zejev. Ta diskurz je v najmanjši meri poudarjen v zadnjem NPK (osnut-
ku), kjer je poudarek na produkciji. Produkcija se v vseh NPK povezuje
z ustvarjalnostjo oziroma razmerami za ustvarjanje (pogosto poudarje-
no s pridevnikom »vrhunski«). Gre za diskurz predvsem o organizaci-
ji razstavnih projektov, avtorskih pravicah umetnikov, delovnih štipen-
dijah in rezidenčnih programih za ustvarjalce, tudi strokovni podpori
(založništvo).
Obema poljema skupen diskurz je torej dostopen muzej. Od sloven-
skih umetnostnih muzejev se med drugim pričakuje, da svoje zbirke ozi-
roma predmete popularizirajo, predstavljajo, komunicirajo oziroma in-
terpretirajo, da nagovarjajo različne skupine ljudi in povečujejo obisk, da
skrbijo za umetnostno vzgojo otrok in odraslih, da se zavedajo večkul-
turne narave okolja, v katerem delujejo, in da v svoje delovanje vključu-
jejo javnost.
Tu so še druga oziroma drugače koncipirana polja delovanja (npr.
turizem, kajti od muzejev se pričakuje, da delujejo na polju gospodar-
stva) in diskurzi (npr. socialni poddiskurz), ki pa jih tu podrobneje ne
obravnavam.
Kritike razstave
Avtorji kritik so strokovnjaki; v skladu s svojim pogledom na svet (s stro-
ko torej) uporabljajo določene besede oziroma izrabljajo njihov pomen-
ski potencial. Skozi njihovo opredeljevanje do muzejske razstave se kaže
način razumevanja oziroma pojmovanja umetnostnega muzeja.
Ker so avtorji kritik umetnostni zgodovinarji, govorimo o umetno-
stnozgodovinski stroki. Kot smo videli že v pregledu teoretičnih izho-
dišč, je ta stroka tesno povezana z umetnostnimi muzeji. Umetnostna
kritika je sooblikovalec umetnostnega oziroma muzejskega polja.
