Page 133 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 133
rezultati raziskave 133
diščine. S celovitimi informacijami o premični kulturni dediščini in
predstavitvijo predmetov premične kulturne dediščine je treba uvelja-
vljati identifikacijski in vzgojni potencial ter odpiranje medijskega pro-
stora (medinstitucionalno povezovanje pri pripravi in izvedbi projektov
za mednarodno promocijo slovenske kulturne dediščine ter razstav v
evropskem kulturnem prostoru.) (Str. 46.)
Poleg izraza »interpretacija« je tukaj eksplicitno uporabljen tudi iz-
raz »komunikacija«. Temu je namenjeno varstvo dediščine: »Zbiranje,
varovanje in preučevanje premične materialne (in nematerialne) dedi-
ščine za interpretacijo in komunikacijo njenih (tehnoloških, duhovnih,
estetskih in etičnih) vsebin javnosti zato, da sodobna družba prepozna
kulturno dediščino kot kakovost, ki jo je treba ohranjati za prihodnje
rodove.« (Str. 79.) Dostopnost je pojmovana široko: »Omogočanje ve-
čje dostopnosti muzejskega gradiva za dvig splošne prepoznavnosti po-
membnih kulturnih vsebin in predmetov (spomenikov) kulturne dedi-
ščine v javnosti, povečati število manjšinskih in ranljivih skupin (invali-
dov, starejših) med muzejskimi obiskovalci, povečati število donatorjev,
sponzorjev in prijatejev muzejev.« (Str. 80.) Navedena cilja kulturne po-
litike na področju premične kulturne dediščine se po uspešnosti merita
z več kazalniki, med drugim z obiskanostjo muzejev.
V zadnjem analiziranem programu, osnutku NPK za novo obdo-
bje (2012–2015), je dejavnost umetnostnih muzejev opredeljena v okviru
dveh področij, in sicer »likovne umetnosti« ter »kulturne dediščine«
(drugo področje vključuje tudi dejavnost arhivov in se pravzaprav ime-
nuje »kulturna dediščina in arhivska dejavnost«).
Pri likovni umetnosti gre tako za starejšo kot sodobno likovno ume-
tnost, torej z ozirom na muzeje tako za prenašanje tradicije kot za potr-
jevanje, zgodovinjenje novega v umetnosti:
V javni interes na področju likovne umetnosti sodijo vse likovne zvrsti,
ki jih druži raziskovanje podobe in prostora kot enih temeljnih postula-
tov človekovega zavedanja in doumevanja sveta ter njunih transformacij
skozi različne postopke in tehnike. Sem sodijo tako tradicionalne zvr-
sti, ki so se razvijale skozi več kot dva tisoč let dolgo zgodovino likovne
umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in oblikovanje, kot tudi vsi
sodobni načini izražanja, ki so jih uveljavile zgodovinske avantgarde v
20. stoletju in interdisciplinarne ustvarjalne prakse na prelomu druge-
ga in tretjega tisočletja: fotografija, video, instalacija, performans, hepe-
ning, »body art, environmental art, land art« ... Sodobna likovna ume-
diščine. S celovitimi informacijami o premični kulturni dediščini in
predstavitvijo predmetov premične kulturne dediščine je treba uvelja-
vljati identifikacijski in vzgojni potencial ter odpiranje medijskega pro-
stora (medinstitucionalno povezovanje pri pripravi in izvedbi projektov
za mednarodno promocijo slovenske kulturne dediščine ter razstav v
evropskem kulturnem prostoru.) (Str. 46.)
Poleg izraza »interpretacija« je tukaj eksplicitno uporabljen tudi iz-
raz »komunikacija«. Temu je namenjeno varstvo dediščine: »Zbiranje,
varovanje in preučevanje premične materialne (in nematerialne) dedi-
ščine za interpretacijo in komunikacijo njenih (tehnoloških, duhovnih,
estetskih in etičnih) vsebin javnosti zato, da sodobna družba prepozna
kulturno dediščino kot kakovost, ki jo je treba ohranjati za prihodnje
rodove.« (Str. 79.) Dostopnost je pojmovana široko: »Omogočanje ve-
čje dostopnosti muzejskega gradiva za dvig splošne prepoznavnosti po-
membnih kulturnih vsebin in predmetov (spomenikov) kulturne dedi-
ščine v javnosti, povečati število manjšinskih in ranljivih skupin (invali-
dov, starejših) med muzejskimi obiskovalci, povečati število donatorjev,
sponzorjev in prijatejev muzejev.« (Str. 80.) Navedena cilja kulturne po-
litike na področju premične kulturne dediščine se po uspešnosti merita
z več kazalniki, med drugim z obiskanostjo muzejev.
V zadnjem analiziranem programu, osnutku NPK za novo obdo-
bje (2012–2015), je dejavnost umetnostnih muzejev opredeljena v okviru
dveh področij, in sicer »likovne umetnosti« ter »kulturne dediščine«
(drugo področje vključuje tudi dejavnost arhivov in se pravzaprav ime-
nuje »kulturna dediščina in arhivska dejavnost«).
Pri likovni umetnosti gre tako za starejšo kot sodobno likovno ume-
tnost, torej z ozirom na muzeje tako za prenašanje tradicije kot za potr-
jevanje, zgodovinjenje novega v umetnosti:
V javni interes na področju likovne umetnosti sodijo vse likovne zvrsti,
ki jih druži raziskovanje podobe in prostora kot enih temeljnih postula-
tov človekovega zavedanja in doumevanja sveta ter njunih transformacij
skozi različne postopke in tehnike. Sem sodijo tako tradicionalne zvr-
sti, ki so se razvijale skozi več kot dva tisoč let dolgo zgodovino likovne
umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in oblikovanje, kot tudi vsi
sodobni načini izražanja, ki so jih uveljavile zgodovinske avantgarde v
20. stoletju in interdisciplinarne ustvarjalne prakse na prelomu druge-
ga in tretjega tisočletja: fotografija, video, instalacija, performans, hepe-
ning, »body art, environmental art, land art« ... Sodobna likovna ume-
