Page 140 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 140
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
skem oziru nekaj posebnega, ker je nastajala na terenu in ker je imela svo-
je institucije in proizvodnjo in je končno dobila ustrezno predstavitev«
(Brejc). Izraz »predstavitev« se v manjši meri nanaša tudi na prostorsko
postavitev: »Obdobje do druge svetovne vojne in umetnost, ki je nasta-
jala v partizanskih odredih, je postavljena pregledno in glede na odmer-
jen prostor dovolj jasno, obdobja po tem pa so predstavljena neprimer-
no bolj »zgoščeno«, tako da med umetninami skoraj ni presledka« (Vi-
gnjević). In: »Odličen izbor materialov OHO je predstavljen v belem
modulu Marka Pogačnika /.../« (Grafenauer).
Na sam izbor je vezan tudi fizični obseg postavitve – koliko galerij-
skega prostora je namenjenega za stalno razstavo: »/.../ Moderni galeriji
še vedno ni jasno, ali je galerija ali – kakor se predstavlja v angleški vari-
anti – muzej in je zato tudi tokrat naredila enega od značilnih kompro-
misov in stalni postavitvi namenila le pol svojih prostorov /.../« (Mena-
še) In: »Ko sem kot član umetnostnega sveta leta 1963 sodeloval pri po-
stavitvi prve stalne zbirke, se še nismo zavedali tovrstnih dilem o posta-
vitvi, saj je bila na razpolago (potem še vrsto let) cela galerija. Novodob-
ni obvezni razmislek o primarni vlogi kontekstualizacije na račun (žal ne
v korist) umetnostnih del se mi zdi sicer edino mogoče izhodišče, če se
res ne more uporabiti desne galerijske polovice in spodnjih prostorov, ko
tudi osrednja dvorana ne bo mogla zadostiti napovedanim željam o pri-
pravi tematskih dvoran« (Bassin).
V povezavi z izborom se avtorji dotaknejo problematike zbiralne po-
litike. Nekateri v diskurz vključijo razmerje med umetnino ali umetni-
kom in muzejem: »/.../ nedvomno pa je tudi, da velik ali celo največji
del modernih zbirk številnih (slovenskih) muzejev sestavljajo dela, ki so
jim jih podarili tako umetniki kakor zbiralci, da pa ga skoraj ni umetni-
ka ali zbiralca, ki bi dela želel zaupati Moderni galeriji /.../« (Menaše).
In: »Tu najdemo enega od vrhuncev razstave – hiperrealistični kip de-
lavca Dube Sambolec. Prvovrstno bi bilo, da bi ga Moderna galerija kar
brž odkupila in vključila ne le v stalno postavitev, ampak tudi v stalno
zbirko« (Grafenauer). In še: »Je pa res, da MG ni lastnica ključnih moj-
strovin« (Brejc).
Avtorji redko v diskurz vključijo razmerje med muzejem (Moderno
galerijo) in drugimi muzeji. Na primer: »Mesto v izboru je našlo tudi
precej del iz zbirk drugih institucij in iz zasebnih zbirk in zdi se mi, da
sem med njimi opazil tudi stvaritve, glede katerih je bilo pred časom (gre
za avantgardna dela iz dvajsetih, predstavljena v Galeriji ISIS) javno po-
stavljeno vprašanje o njihovi pristnosti« (Štefanec). Nekatere avtorje z
skem oziru nekaj posebnega, ker je nastajala na terenu in ker je imela svo-
je institucije in proizvodnjo in je končno dobila ustrezno predstavitev«
(Brejc). Izraz »predstavitev« se v manjši meri nanaša tudi na prostorsko
postavitev: »Obdobje do druge svetovne vojne in umetnost, ki je nasta-
jala v partizanskih odredih, je postavljena pregledno in glede na odmer-
jen prostor dovolj jasno, obdobja po tem pa so predstavljena neprimer-
no bolj »zgoščeno«, tako da med umetninami skoraj ni presledka« (Vi-
gnjević). In: »Odličen izbor materialov OHO je predstavljen v belem
modulu Marka Pogačnika /.../« (Grafenauer).
Na sam izbor je vezan tudi fizični obseg postavitve – koliko galerij-
skega prostora je namenjenega za stalno razstavo: »/.../ Moderni galeriji
še vedno ni jasno, ali je galerija ali – kakor se predstavlja v angleški vari-
anti – muzej in je zato tudi tokrat naredila enega od značilnih kompro-
misov in stalni postavitvi namenila le pol svojih prostorov /.../« (Mena-
še) In: »Ko sem kot član umetnostnega sveta leta 1963 sodeloval pri po-
stavitvi prve stalne zbirke, se še nismo zavedali tovrstnih dilem o posta-
vitvi, saj je bila na razpolago (potem še vrsto let) cela galerija. Novodob-
ni obvezni razmislek o primarni vlogi kontekstualizacije na račun (žal ne
v korist) umetnostnih del se mi zdi sicer edino mogoče izhodišče, če se
res ne more uporabiti desne galerijske polovice in spodnjih prostorov, ko
tudi osrednja dvorana ne bo mogla zadostiti napovedanim željam o pri-
pravi tematskih dvoran« (Bassin).
V povezavi z izborom se avtorji dotaknejo problematike zbiralne po-
litike. Nekateri v diskurz vključijo razmerje med umetnino ali umetni-
kom in muzejem: »/.../ nedvomno pa je tudi, da velik ali celo največji
del modernih zbirk številnih (slovenskih) muzejev sestavljajo dela, ki so
jim jih podarili tako umetniki kakor zbiralci, da pa ga skoraj ni umetni-
ka ali zbiralca, ki bi dela želel zaupati Moderni galeriji /.../« (Menaše).
In: »Tu najdemo enega od vrhuncev razstave – hiperrealistični kip de-
lavca Dube Sambolec. Prvovrstno bi bilo, da bi ga Moderna galerija kar
brž odkupila in vključila ne le v stalno postavitev, ampak tudi v stalno
zbirko« (Grafenauer). In še: »Je pa res, da MG ni lastnica ključnih moj-
strovin« (Brejc).
Avtorji redko v diskurz vključijo razmerje med muzejem (Moderno
galerijo) in drugimi muzeji. Na primer: »Mesto v izboru je našlo tudi
precej del iz zbirk drugih institucij in iz zasebnih zbirk in zdi se mi, da
sem med njimi opazil tudi stvaritve, glede katerih je bilo pred časom (gre
za avantgardna dela iz dvajsetih, predstavljena v Galeriji ISIS) javno po-
stavljeno vprašanje o njihovi pristnosti« (Štefanec). Nekatere avtorje z
