Page 128 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 128
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
jalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost, slovensko
kulturno identiteto in skupen slovenski kulturni prostor« (str. 25).
Iz opredelitve področja »vizualne umetnosti« je mogoče sklepati,
da se semkaj uvrščajo tako muzeji starejše kot sodobne umetnosti, pa
tudi razstavišča (toda le v ciljih in ukrepih v nadaljevanju NPK so ekspli-
citno uporabljeni izrazi »galerija«, »razstavišče« in »muzej«):
V javni interes na področju vizualnih umetnosti spadajo: vse tradicio-
nalne in sodobne zvrsti likovnega področja, slikarstvo, kiparstvo, grafi-
ka, risba, fotografija, video, arhitektura, oblikovanje, organiziranje raz-
stavnih programov in projektov, izobraževanje, skrb za slovensko li-
kovno dediščino, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti,
vse vmesne oblike ter vse mejne oblike na področju glasbenih [vizual-
nih] umetnosti, ki črpajo iz ostalih področij ustvarjanja oziroma krea-
tivno uporabljajo nove tehnologije za zagotavljanje pogojev za ustvar-
jalnost posameznika, mednarodna promocija izvirne slovenske vizu-
alne umetnosti, mednarodno sodelovanje in mednarodna promocija.
(Str. 26.)
V ciljih in ukrepih sta izoblikovana dva glavna diskurza: dostopnost
na področju vizualne umetnosti in produkcija na področju vizualne ume-
tnosti. Oba diskurza podpirajo tudi splošne prioritete kulturne politike.
Dostopnost na področju vizualne umetnosti je na eni strani poveza-
na z obiskanostjo umetnostnih muzejev (galerij) in razstavišč. Cilj je po-
večati število obiskovalcev ter popularizirati vizualno umetnost – dvi-
gniti obiskanost torej: »Število obiskovalcev je že več let statično, gale-
rije in razstavišča nimajo učinkovitih popularizacijskih programov, prav
tako pa se bo spodbujalo pedagoške programe in izobraževanje.« (Str.
36.) In še: »Potrebno je zasnovati kompleksnen popularizacijski pro-
gram s sodobnimi pedagoškimi in andragoškimi pristopi, ki bodo uče-
čim se približali vse razsežnosti in zvrsti vizualnih umetnosti. Ob tem
je potrebno spodbuditi promocijske in druge dejavnosti v smeri izobra-
ževanja občinstva in zviševanja dostopnosti vizualne umetnosti.« (Str.
37.) Ta vidik dostopnosti, v NPK imenovan tudi »dostopnost kultur-
nih dobrin« ali »dostopnost kulture«, se najpogosteje povezuje s kul-
turno vzgojo, prilagoditvami za invalide, regijsko razpršenostjo kultur-
ne ponudbe in celo kulturno industrijo. Opraviti imamo torej s šolskim,
socialnim, upravnim in gospodarskim diskurzom v kulturi. Predvsem z
zadnjim je povezano tudi »kvalitetno preživljanje prostega časa«, ki ga
spodbuja NPK (str. 20).
jalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost, slovensko
kulturno identiteto in skupen slovenski kulturni prostor« (str. 25).
Iz opredelitve področja »vizualne umetnosti« je mogoče sklepati,
da se semkaj uvrščajo tako muzeji starejše kot sodobne umetnosti, pa
tudi razstavišča (toda le v ciljih in ukrepih v nadaljevanju NPK so ekspli-
citno uporabljeni izrazi »galerija«, »razstavišče« in »muzej«):
V javni interes na področju vizualnih umetnosti spadajo: vse tradicio-
nalne in sodobne zvrsti likovnega področja, slikarstvo, kiparstvo, grafi-
ka, risba, fotografija, video, arhitektura, oblikovanje, organiziranje raz-
stavnih programov in projektov, izobraževanje, skrb za slovensko li-
kovno dediščino, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti,
vse vmesne oblike ter vse mejne oblike na področju glasbenih [vizual-
nih] umetnosti, ki črpajo iz ostalih področij ustvarjanja oziroma krea-
tivno uporabljajo nove tehnologije za zagotavljanje pogojev za ustvar-
jalnost posameznika, mednarodna promocija izvirne slovenske vizu-
alne umetnosti, mednarodno sodelovanje in mednarodna promocija.
(Str. 26.)
V ciljih in ukrepih sta izoblikovana dva glavna diskurza: dostopnost
na področju vizualne umetnosti in produkcija na področju vizualne ume-
tnosti. Oba diskurza podpirajo tudi splošne prioritete kulturne politike.
Dostopnost na področju vizualne umetnosti je na eni strani poveza-
na z obiskanostjo umetnostnih muzejev (galerij) in razstavišč. Cilj je po-
večati število obiskovalcev ter popularizirati vizualno umetnost – dvi-
gniti obiskanost torej: »Število obiskovalcev je že več let statično, gale-
rije in razstavišča nimajo učinkovitih popularizacijskih programov, prav
tako pa se bo spodbujalo pedagoške programe in izobraževanje.« (Str.
36.) In še: »Potrebno je zasnovati kompleksnen popularizacijski pro-
gram s sodobnimi pedagoškimi in andragoškimi pristopi, ki bodo uče-
čim se približali vse razsežnosti in zvrsti vizualnih umetnosti. Ob tem
je potrebno spodbuditi promocijske in druge dejavnosti v smeri izobra-
ževanja občinstva in zviševanja dostopnosti vizualne umetnosti.« (Str.
37.) Ta vidik dostopnosti, v NPK imenovan tudi »dostopnost kultur-
nih dobrin« ali »dostopnost kulture«, se najpogosteje povezuje s kul-
turno vzgojo, prilagoditvami za invalide, regijsko razpršenostjo kultur-
ne ponudbe in celo kulturno industrijo. Opraviti imamo torej s šolskim,
socialnim, upravnim in gospodarskim diskurzom v kulturi. Predvsem z
zadnjim je povezano tudi »kvalitetno preživljanje prostega časa«, ki ga
spodbuja NPK (str. 20).
