Page 129 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 129
rezultati raziskave 129
Na drugi strani gre pri konceptu dostopnosti za dostopnost ustvar-
janja – ustreznih pogojev za ustvarjalnost. Na področju vizualnih ume-
tnosti je namreč koncept dostopnosti večinoma obravnavan kot »do-
stopnost kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost«. Vendar gre, če
natančno preverimo uporabo izrazov »kuturna ustvarjalnost« in »kul-
turno ustvarjanje« v NPK (na primer, da se želi doseči »prepoznavnost
žive kulturne ustvarjalnosti na področju vizualnih umetnosti«, str. 37),
pri drugem izrazu pravzaprav za ločen diskurz, ki ga imenujem »pro-
dukcija na področju vizualne umetnosti«. Pri njem gre za zagotavljanje
prostorskih pogojev za delo izvajalcev na področju vizualnih umetno-
sti, mednarodne izmenjave umetnikov, rezidenčne programe, delovne
štipendije, sodelovanje v državnih urbanističnih oziroma arhitekturnih
projektih, upoštevanje avtorskih pravic (razstavnine), prednostno pod-
piranje odkupa del slovenskih avtorjev in podobno. V kontekstu pro-
dukcije je tudi ustanovitev Muzeja sodobne umetnosti.
Drugo področje, v okviru katerega so opredeljeni umetnostni muze-
ji (in vsi drugi muzeji, pa tudi arhivi), je »varstvo kulturne dediščine«:
V javni interes na področju varstva kulturne dediščine spadajo: vzdr-
ževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti,
zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne
funkcije dediščine, ne glede na njeno namembnost, zagotavljanje jav-
ne dostopnosti dediščine ter omogočanje njenega preučevanja, prepre-
čevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina,
oblike in s tem vrednost dediščine, skrb za uveljavljanje in razvoj sistema
varstva dediščine, varstvo arhivskega gradiva kot kulturnega spomeni-
ka, zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za izvajanje varstva arhivske-
ga gradiva, mednarodna dejavnost, mednarodna promocija, izobraže-
vanje, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti. (Str. 27–28.)
Koncept varstva kulturne dediščine pomeni predvsem material-
no varstvo: gradnjo muzejev in depojskih prostorov, obnove, hranje-
nje gradiva v ustreznih klimatskih razmerah, preventivne raziskave, re-
stavratorske posege, evidentiranje, dokumentiranje, raziskovanje. Ven-
dar koncept vključuje tudi diskurz o dostopnosti, kar je prav tako razvi-
dno tudi iz omenjene opredelitve. Ta se nanaša na informatizacijo mu-
zejev (ustvarjanje podatkovnih zbirk na elektronskih medijih), urejanje
fizične dostopn osti muzejev (povečanje števila stalnih razstav v držav-
nih muzejih), dostopnost za invalide in druge ciljne skupine obiskoval-
cev ter razvijanje pedagoških in andragoških programov. V nasprotju s
Na drugi strani gre pri konceptu dostopnosti za dostopnost ustvar-
janja – ustreznih pogojev za ustvarjalnost. Na področju vizualnih ume-
tnosti je namreč koncept dostopnosti večinoma obravnavan kot »do-
stopnost kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost«. Vendar gre, če
natančno preverimo uporabo izrazov »kuturna ustvarjalnost« in »kul-
turno ustvarjanje« v NPK (na primer, da se želi doseči »prepoznavnost
žive kulturne ustvarjalnosti na področju vizualnih umetnosti«, str. 37),
pri drugem izrazu pravzaprav za ločen diskurz, ki ga imenujem »pro-
dukcija na področju vizualne umetnosti«. Pri njem gre za zagotavljanje
prostorskih pogojev za delo izvajalcev na področju vizualnih umetno-
sti, mednarodne izmenjave umetnikov, rezidenčne programe, delovne
štipendije, sodelovanje v državnih urbanističnih oziroma arhitekturnih
projektih, upoštevanje avtorskih pravic (razstavnine), prednostno pod-
piranje odkupa del slovenskih avtorjev in podobno. V kontekstu pro-
dukcije je tudi ustanovitev Muzeja sodobne umetnosti.
Drugo področje, v okviru katerega so opredeljeni umetnostni muze-
ji (in vsi drugi muzeji, pa tudi arhivi), je »varstvo kulturne dediščine«:
V javni interes na področju varstva kulturne dediščine spadajo: vzdr-
ževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti,
zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne
funkcije dediščine, ne glede na njeno namembnost, zagotavljanje jav-
ne dostopnosti dediščine ter omogočanje njenega preučevanja, prepre-
čevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina,
oblike in s tem vrednost dediščine, skrb za uveljavljanje in razvoj sistema
varstva dediščine, varstvo arhivskega gradiva kot kulturnega spomeni-
ka, zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za izvajanje varstva arhivske-
ga gradiva, mednarodna dejavnost, mednarodna promocija, izobraže-
vanje, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti. (Str. 27–28.)
Koncept varstva kulturne dediščine pomeni predvsem material-
no varstvo: gradnjo muzejev in depojskih prostorov, obnove, hranje-
nje gradiva v ustreznih klimatskih razmerah, preventivne raziskave, re-
stavratorske posege, evidentiranje, dokumentiranje, raziskovanje. Ven-
dar koncept vključuje tudi diskurz o dostopnosti, kar je prav tako razvi-
dno tudi iz omenjene opredelitve. Ta se nanaša na informatizacijo mu-
zejev (ustvarjanje podatkovnih zbirk na elektronskih medijih), urejanje
fizične dostopn osti muzejev (povečanje števila stalnih razstav v držav-
nih muzejih), dostopnost za invalide in druge ciljne skupine obiskoval-
cev ter razvijanje pedagoških in andragoških programov. V nasprotju s
