Page 125 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 125
rezultati raziskave 125
Poleg umetnikov naj bi obiskovalci poznali, če želijo slediti kustoso-
vi razlagi, tudi številne slovenske in tuje umetnostne zgodovinarje in kri-
tike, pa tudi dogodke, pri čemer eden od kustosov posebej pogosto na-
vaja razstave. Kustosi iščejo vzporednice med umetniškimi deli oziroma
umetniki, kar kaže pogosta uporaba besede »vpliv«. Na primer:
In tisto, kar je ključno, ta vpliv münchenske, pa dunajske secesije, je pri-
bližno potrebno takole zajeti: poteza postaja vedno bolj sproščena, tudi
barvno, kako bi rekel, ni jim šlo več toliko za neko naravnost, mogoče fi-
lozofski vpliv, če lahko tako rečem, vidite samo še po krajinah. In sedaj
se lahko ta zgodba secesionizma, in tudi v slovenskem prostoru bo ve-
dno tako, da imamo mešanico vplivov, ta zgodba vpliv secesionizma, če
tako rečem, se potem prevede naprej v ekspresionizem, pa novo stvar-
nost. (Voden ogled 2.)
Kustosi ob eksponatih največkrat ne pojasnijo, na primer, kako se
vidi določen vpliv na konkretnem umetniškem delu. Torej mora obisko-
valec to vnaprej poznati – pariško šolo, na primer:
Ta še vedno temelji na evropskih zgledih, na francoskih, predvsem pa-
riški šoli. V podobi sami gre že za popolnoma abstrahirano, abstraktno
podobo, sliko, vendar v naslovih oziroma referencah, ki jih daje, se še ve-
dno veže na znane, realne motive, krajino predvsem. (Voden ogled 1.)
Enemu od kustosov se zdi zelo pomembna uporaba umetnostnih
terminov in teorij, kakršne srečamo v strokovni literaturi (pri čemer jih
pojasni):
Ampak kaj je bil problem? Kaj to sliko dela pravzaprav tipično za tri-
deseta leta? Za ta retour à l‘ordre, retour aux apparances, ta povratek k vi-
dnosti, pojavnosti, stvarem, die Gegenstände, die Sache, stvari, reči. (Vo-
den ogled 3.)
Tako kot v knjižnem vodniku je tudi tukaj interpretacija zaprta. Ku-
stosi nastopajo kot avtoritete; obiskovalec sliši eno, vnaprej zaključeno
razlago, alternativnih umetnostnozgodovinskih interpretacij ni.
Če povzamemo rezultate analize razstave, knjižnega vodnika in vo-
denih ogledov kustosov, ugotovimo naslednje. Kljub različnim oblikam
interpretacije – prostorsko interpretacijo (postavitev, jukstapozicije,
več poti ogleda, barve sten, rože in drugo) dopolnjuje tekstovna v obli-
ki knjižnega vodnika in vodenih ogledov – muzej nagovarja predvsem
strokovno javnost. To je pokazala analiza umetnostnozgodovinskega di-
Poleg umetnikov naj bi obiskovalci poznali, če želijo slediti kustoso-
vi razlagi, tudi številne slovenske in tuje umetnostne zgodovinarje in kri-
tike, pa tudi dogodke, pri čemer eden od kustosov posebej pogosto na-
vaja razstave. Kustosi iščejo vzporednice med umetniškimi deli oziroma
umetniki, kar kaže pogosta uporaba besede »vpliv«. Na primer:
In tisto, kar je ključno, ta vpliv münchenske, pa dunajske secesije, je pri-
bližno potrebno takole zajeti: poteza postaja vedno bolj sproščena, tudi
barvno, kako bi rekel, ni jim šlo več toliko za neko naravnost, mogoče fi-
lozofski vpliv, če lahko tako rečem, vidite samo še po krajinah. In sedaj
se lahko ta zgodba secesionizma, in tudi v slovenskem prostoru bo ve-
dno tako, da imamo mešanico vplivov, ta zgodba vpliv secesionizma, če
tako rečem, se potem prevede naprej v ekspresionizem, pa novo stvar-
nost. (Voden ogled 2.)
Kustosi ob eksponatih največkrat ne pojasnijo, na primer, kako se
vidi določen vpliv na konkretnem umetniškem delu. Torej mora obisko-
valec to vnaprej poznati – pariško šolo, na primer:
Ta še vedno temelji na evropskih zgledih, na francoskih, predvsem pa-
riški šoli. V podobi sami gre že za popolnoma abstrahirano, abstraktno
podobo, sliko, vendar v naslovih oziroma referencah, ki jih daje, se še ve-
dno veže na znane, realne motive, krajino predvsem. (Voden ogled 1.)
Enemu od kustosov se zdi zelo pomembna uporaba umetnostnih
terminov in teorij, kakršne srečamo v strokovni literaturi (pri čemer jih
pojasni):
Ampak kaj je bil problem? Kaj to sliko dela pravzaprav tipično za tri-
deseta leta? Za ta retour à l‘ordre, retour aux apparances, ta povratek k vi-
dnosti, pojavnosti, stvarem, die Gegenstände, die Sache, stvari, reči. (Vo-
den ogled 3.)
Tako kot v knjižnem vodniku je tudi tukaj interpretacija zaprta. Ku-
stosi nastopajo kot avtoritete; obiskovalec sliši eno, vnaprej zaključeno
razlago, alternativnih umetnostnozgodovinskih interpretacij ni.
Če povzamemo rezultate analize razstave, knjižnega vodnika in vo-
denih ogledov kustosov, ugotovimo naslednje. Kljub različnim oblikam
interpretacije – prostorsko interpretacijo (postavitev, jukstapozicije,
več poti ogleda, barve sten, rože in drugo) dopolnjuje tekstovna v obli-
ki knjižnega vodnika in vodenih ogledov – muzej nagovarja predvsem
strokovno javnost. To je pokazala analiza umetnostnozgodovinskega di-
