Page 126 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 126
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
skurza. Zgodovinske, slogovne in druge povezave med umetninami, ki
jih muzej ustvarja z izborom in postavitvijo, so le delno pojasnjene in
jih mora obiskovalec razbrati sam. Preseneča ugotovitev, da eksponati
kot taki niso interpretirani: že na sami razstavi ne najdemo besedil ob
umetninah, saj so navedeni samo osnovni podatki, prav tako umetni-
na ni izhodišče interpretacije v knjižnem vodniku (izhodišče je splošen
okvir, umetniška dela pa so večinoma obravnavana na ravni informaci-
je – podatka, primera). Pri vodenih ogledih gre za podoben pristop, kar
je učinkovito pokazala primerjava prvih dveh s tretjim vodenim ogle-
dom, kjer avtor pri interpretiranju vendarle bolj izhaja iz neposrednega
stika z umetnino. Obenem pa je analiza pokazala, da avtorji predvideva-
jo obiskovalce z bogatim kulturnim kapitalom – predznanjem umetno-
sti in temu ustrezno: prvič, celostno (večplastno) ne razložijo umetnine,
da bi obiskovalec spoznal, zakaj jo gleda (zakaj je zanj pomembna); dru-
gič, uporabljajo strokoven jezik; in tretjič, uporabljenih pojmov ne razlo-
žijo. To je prevladujoč pristop, čeprav so med avtorji manjše razlike. Da
muzej nagovarja predvsem poznavalce, potrjuje tudi dejstvo, da pri in-
terpretaciji ne najdemo metakognitivnih strategij (kako gledati določe-
no umetnino, kako uporabljati interpretacijo), ki bi obiskovalcem (pred-
vsem nepoznavalcem umetnosti) pomagale pri razumevanju.
TRIANGULACIJA 2
Obiskovalčev diskurz Um.zgod. diskurz
Umetnina kot objekt neposredna izkušnja z avtentič- »abstraktna« interpretacija (ne
učenja nim predmetom temelji na predmetu)
Pot ogleda
kronološka pot: 66% predvideni dve ključni poti
Iskanje informacij problemska pot: 7% ogleda: »kronološka« in »pro-
(funkcija interpretacije) druga pot: 27% blemska«, poudarek na drugi
Avantgarda 20-ih let »Ne dotakne se me preveč. Razstava: odsotnost tekstovne
Mogoče zaradi tega, ker se ni- interpretacije
sem dovolj poglobila, pa ne ra-
zumem. Bi mogoče kakšne nji-
hove tekste morala prebrati,
kaj, ne vem, bi rabila večji kon-
tekst kot pa samo tu, kar je na
razstavi. Recimo v tem primeru
bi bilo zanimivo še kaj prebra-
ti zraven.«
večina gleda celoto in se ne po- »Več lahko izveste seveda tudi
glablja v besedila iz tekstov, potem tudi iz manife-
sta, vključujemo tudi originalne
sezname del /.../.«
skurza. Zgodovinske, slogovne in druge povezave med umetninami, ki
jih muzej ustvarja z izborom in postavitvijo, so le delno pojasnjene in
jih mora obiskovalec razbrati sam. Preseneča ugotovitev, da eksponati
kot taki niso interpretirani: že na sami razstavi ne najdemo besedil ob
umetninah, saj so navedeni samo osnovni podatki, prav tako umetni-
na ni izhodišče interpretacije v knjižnem vodniku (izhodišče je splošen
okvir, umetniška dela pa so večinoma obravnavana na ravni informaci-
je – podatka, primera). Pri vodenih ogledih gre za podoben pristop, kar
je učinkovito pokazala primerjava prvih dveh s tretjim vodenim ogle-
dom, kjer avtor pri interpretiranju vendarle bolj izhaja iz neposrednega
stika z umetnino. Obenem pa je analiza pokazala, da avtorji predvideva-
jo obiskovalce z bogatim kulturnim kapitalom – predznanjem umetno-
sti in temu ustrezno: prvič, celostno (večplastno) ne razložijo umetnine,
da bi obiskovalec spoznal, zakaj jo gleda (zakaj je zanj pomembna); dru-
gič, uporabljajo strokoven jezik; in tretjič, uporabljenih pojmov ne razlo-
žijo. To je prevladujoč pristop, čeprav so med avtorji manjše razlike. Da
muzej nagovarja predvsem poznavalce, potrjuje tudi dejstvo, da pri in-
terpretaciji ne najdemo metakognitivnih strategij (kako gledati določe-
no umetnino, kako uporabljati interpretacijo), ki bi obiskovalcem (pred-
vsem nepoznavalcem umetnosti) pomagale pri razumevanju.
TRIANGULACIJA 2
Obiskovalčev diskurz Um.zgod. diskurz
Umetnina kot objekt neposredna izkušnja z avtentič- »abstraktna« interpretacija (ne
učenja nim predmetom temelji na predmetu)
Pot ogleda
kronološka pot: 66% predvideni dve ključni poti
Iskanje informacij problemska pot: 7% ogleda: »kronološka« in »pro-
(funkcija interpretacije) druga pot: 27% blemska«, poudarek na drugi
Avantgarda 20-ih let »Ne dotakne se me preveč. Razstava: odsotnost tekstovne
Mogoče zaradi tega, ker se ni- interpretacije
sem dovolj poglobila, pa ne ra-
zumem. Bi mogoče kakšne nji-
hove tekste morala prebrati,
kaj, ne vem, bi rabila večji kon-
tekst kot pa samo tu, kar je na
razstavi. Recimo v tem primeru
bi bilo zanimivo še kaj prebra-
ti zraven.«
večina gleda celoto in se ne po- »Več lahko izveste seveda tudi
glablja v besedila iz tekstov, potem tudi iz manife-
sta, vključujemo tudi originalne
sezname del /.../.«
