Page 123 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 123
rezultati raziskave 123
tnikov, umetniških del, kritikov, umetnostnih zgodovinarjev in dogod-
kov (predvsem razstav), nepojasnjena strokovna terminologija, uporaba
umetnostnozgodovinskih terminov v tujem jeziku, istovetenje umetni-
škega dela z avtorjem (na primer »tukaj imamo primere Frana Krašov-
ca, nimamo Avgusta Bertholda«, »imamo še Kralja tukaj«). Med tre-
mi vodenimi ogledi so bile razlike: prvi in drugi sta bila splošna, in sta
pomenila pregled oziroma izbor umetnin na celotni razstavi, tretji pa je
bil tematski in je pomenil ogled izbranih umetnin v okviru približno
polovice razstave. Vsi izvajalci so na tej poti izbirali določena umetni-
ška dela, pri čemer so z obsegom, poglobljenostjo in tonom razlage raz-
lično usmerjali obiskovalčevo pozornost nanje, kar je razvidno iz samih
posnetkov.
Posamezen pristop k interpretaciji je bil vselej enak, bodisi pri im-
presionistični sliki v prvem prostoru ali pri konceptualnem Kapitalu v
zadnjem prostoru. Podobno kot v vodniku je šlo za splošno predstavlja-
nje obdobja, zgodovinskega okvira, nekaterih dogodkov, v katero je ku-
stos umeščal likovno delo kot primer. Izbranim eksponatom je bila po-
tem namenjena različna pozornost. Poglejmo primer slike Franceta Kra-
lja Družinski portret:
/.../ na koncu [prostora] smo že pri novi stvarnosti, to je ta iztek ekspre-
sionizma, ki napravi stvari bistveno bolj umirjene na nek način, se pravi,
gre za vračanje k realizmu ali bolj ali manj k realističnemu odslikovanju
stvarnosti, ki je seveda družbeno zaznamovana in tako naprej. Kot vidi-
mo, na primer, na tem primeru Kraljevega družinskega portreta, ki je ti-
pično novostvarnostno delo, se pravi gre za eno tako precej hladno, od-
tujeno obravnavo snovi, če tako hočemo, teme – tema je družinski por-
tret, vendar ta portret najmanj, kar vzbuja, je nelagodje s tem mračnim
tonom ... (Obiskovalka vskoči v besedo z vprašanjem, če so to trideseta
leta.) Ja, to, mislim, da je ... 1926. France Kralj, Družinski portret. (Nada-
ljuje, kjer je končal/a misel.) Za obdelavo ljudi, obrazov, se pravi teles, ki
so kot da kovinska, dejansko, kot da bi bila bistveno oddaljena, se pravi
vzpostavlja neko distanciranje ali celo učinek odtujevanja, če hočemo.
(Obrat k fotografiji.) (Voden ogled 1.)
Tretji voden ogled se je od prvih dveh nekoliko razlikoval. Kustos je
obiskovalcu povedal nekaj več o sliki – interpretacija z opisom stvarnih
in naslikanih razmerij med upodobljenci je obiskovalca tudi vodila k na-
tančnejšemu ogledovanju. Izvedel je, denimo, kdo je upodobljen, saj gre
vendarle za družinski portret, medtem ko pri prvih dveh vodenih ogle-
tnikov, umetniških del, kritikov, umetnostnih zgodovinarjev in dogod-
kov (predvsem razstav), nepojasnjena strokovna terminologija, uporaba
umetnostnozgodovinskih terminov v tujem jeziku, istovetenje umetni-
škega dela z avtorjem (na primer »tukaj imamo primere Frana Krašov-
ca, nimamo Avgusta Bertholda«, »imamo še Kralja tukaj«). Med tre-
mi vodenimi ogledi so bile razlike: prvi in drugi sta bila splošna, in sta
pomenila pregled oziroma izbor umetnin na celotni razstavi, tretji pa je
bil tematski in je pomenil ogled izbranih umetnin v okviru približno
polovice razstave. Vsi izvajalci so na tej poti izbirali določena umetni-
ška dela, pri čemer so z obsegom, poglobljenostjo in tonom razlage raz-
lično usmerjali obiskovalčevo pozornost nanje, kar je razvidno iz samih
posnetkov.
Posamezen pristop k interpretaciji je bil vselej enak, bodisi pri im-
presionistični sliki v prvem prostoru ali pri konceptualnem Kapitalu v
zadnjem prostoru. Podobno kot v vodniku je šlo za splošno predstavlja-
nje obdobja, zgodovinskega okvira, nekaterih dogodkov, v katero je ku-
stos umeščal likovno delo kot primer. Izbranim eksponatom je bila po-
tem namenjena različna pozornost. Poglejmo primer slike Franceta Kra-
lja Družinski portret:
/.../ na koncu [prostora] smo že pri novi stvarnosti, to je ta iztek ekspre-
sionizma, ki napravi stvari bistveno bolj umirjene na nek način, se pravi,
gre za vračanje k realizmu ali bolj ali manj k realističnemu odslikovanju
stvarnosti, ki je seveda družbeno zaznamovana in tako naprej. Kot vidi-
mo, na primer, na tem primeru Kraljevega družinskega portreta, ki je ti-
pično novostvarnostno delo, se pravi gre za eno tako precej hladno, od-
tujeno obravnavo snovi, če tako hočemo, teme – tema je družinski por-
tret, vendar ta portret najmanj, kar vzbuja, je nelagodje s tem mračnim
tonom ... (Obiskovalka vskoči v besedo z vprašanjem, če so to trideseta
leta.) Ja, to, mislim, da je ... 1926. France Kralj, Družinski portret. (Nada-
ljuje, kjer je končal/a misel.) Za obdelavo ljudi, obrazov, se pravi teles, ki
so kot da kovinska, dejansko, kot da bi bila bistveno oddaljena, se pravi
vzpostavlja neko distanciranje ali celo učinek odtujevanja, če hočemo.
(Obrat k fotografiji.) (Voden ogled 1.)
Tretji voden ogled se je od prvih dveh nekoliko razlikoval. Kustos je
obiskovalcu povedal nekaj več o sliki – interpretacija z opisom stvarnih
in naslikanih razmerij med upodobljenci je obiskovalca tudi vodila k na-
tančnejšemu ogledovanju. Izvedel je, denimo, kdo je upodobljen, saj gre
vendarle za družinski portret, medtem ko pri prvih dveh vodenih ogle-
