Page 119 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 119
rezultati raziskave 119

Še en primer, ko nimamo opisa:

/.../ V partizanih so poleg ilustriranih propagandnih brošur, periodi-
ke, plakatov itd. nastajale tudi bibliofilske umetnostne publikacije, zla-
sti linorezne grafične mape, od katerih so nekatere ostale nerealizirane.
Grafična mapa Nikolaja Pirnata Domovi, ječe, gozdovi povezuje grafike in
lapidarno besedilo na način, ki ima v jugoslovanskem kontekstu pred-
hodnico v predvojni grafični mapi Đorđa Andrejevića Kuna Za svobodo
z motivi iz španske državljanske vojne. /.../ (Str. 28.)

Besedilo govori o slikarstvu (nekega umetnika), ne pa o sliki, čeprav
je ta pred nami in celo reproducirana v vodniku, na primer:

/.../ Pregljevo slikarstvo je velikokrat opredeljeno kot kruto ekspresiv-
no, polno tesnobnih vprašanj in spoznanj, ki so hkrati osebna in včasih
še monumentalno, junaško obča, kot da bi nam govorila o nezmožno-
sti tragedije v sodobnem svetu in tako pričala o neki mnogo težji, še niž-
ji razsežnosti. /.../ (Str. 33.)

Največ opisnega – kolikor sploh – najdemo v poglavjih o fotografiji.
Lahko gre za eksplicitno sklicevanje na eksponate, na primer:

Na pikturalistično estetiko in impresionistično ikonografijo so opr-
te tudi zgodnje fotografije Frana Krašovca (Zima na vasi, 1915; Brezov
gaj, 1923; Debla, obj. 1926). Podobe v tehniki bromolja so intonirane z
liričnim razpoloženjem in nakazujejo njegovo zanimanje za pokrajino
kot čustveno impresijo, polno trepetavega ozračja, v katerem tudi debla
dreves izgubljajo svojo snovnost in so v strukturi svetlobe le še njeni ele-
menti. (Str. 12.)

Ponekod pa ni nobenih povezav med besedilom in eksponati (niti
tistimi, ki so reproducirani v publikaciji). Navedeno je le ime avtorja, na
primer:

Slika:
Nande Vidmar, Hrib s cerkvico, 1922, olje na platnu, Moderna galerija
(1112/S)

Besedilo:
Najbolj neposredno navezavo na nemški in avstrijski ekspresionizem,
tako v formalnem smislu kot v motiviki, najdemo v delu bratov Nande-
ta in Draga Vidmarja.
   114   115   116   117   118   119   120   121   122   123   124