Page 117 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 117
rezultati raziskave 117
tivistični ambient, ki se poudarja kot posebnost celotne razstave. Spet so
tu samo najosnovnejši podatki, na primer:
Srečko Kosovel, Leteča ladja / Flying Ship, 1926, lepljenka / collage, Na-
rodna in univerzitetna knjižnica / National and University Library, Lju-
bljana; računalniška preslikava / computerscan, Moderna galerija
Skleniti je mogoče z ugotovitvijo, da razstava z razporeditvijo ume-
tnin oziroma njihovimi medsebojnimi odnosi, ki se kažejo v več predvi-
denih možnostih ogleda (te so na razstavi sicer opisane, vendar niso po-
jasnjene), nagovarja poznavalce umetnosti, nepoznavalce pa pušča v ne-
vednosti. V izhodišču diskurza ni obiskovalec, čeprav smo zaznali priso-
tnost konstruktivistično pojmovanega koncepta dejavnega obiskovalca.
Umetnostnozgodovinski diskurz, ki umetnosti ne približuje splošnemu,
ampak samo poznavalskemu občinstvu, potrjuje tudi dejstvo, da na sami
razstavi umetnine niso pojasnjene (ekskluzivno je pojasnjena samo ena;
ker je ta oblikovalčeva-razstavljavčeva, to samo še dodatno potrjuje eliti-
stični in eksluzivistični diskurz). Umetnine so opremljene le z osnovni-
mi podatki. V neposrednem stiku z umetnino torej interpretacije, ki bi
poglabljala ta stik, ni. Ta ugotovitev je vezana na interpretacijo v prosto-
ru, se pravi na besedila ob umetninah.
Seveda pa so tu druge oblike muzejske interpretacije. Obiskovalcem
je na voljo knjižni vodnik po razstavi. Ta je plačljiv – že s tem se z ozi-
rom na koncept dostopnosti razlikuje od besedil ob umetninah. Njegova
uporaba v prostoru, v neposredni interakciji z umetniškimi deli, je vpra-
šljiva tudi zato, ker v dvoranah ni sedišč, ki bi bila namenjena branju z
vidika neposredne interakcije precej obsežnih in kompleksnih besedil.
Triangulacija s podatki iz opazovanja potrjuje neuporabo vodnika. Re-
zultati analize vodnika so v naslednjem podpoglavju.
Knjižni vodnik
Knjižni vodnik sestavljajo posamezna poglavja, od katerih je eno razde-
ljeno v podpoglavja, ostala pa ne. Publikacija združuje besedilo in slike –
večinoma gre za reprodukcije razstavljenih umetniških del, nekatere fo-
tografije pa predstavljajo druga umetniška dela in dogodke. To je v kolo-
fonu posebej pojasnjeno: »Nekatera dela v stalno postavitev niso vklju-
čena in so tako zgolj informativnega značaja« (str. 46). V posameznem
besedilu je najmanj ena in največ osem fotografij.
Analiza je pokazala, da vodnik ne pojasnjuje umetniških del, ki so
na razstavi (bodisi so ta reproducirana v vodniku bodisi ne). Interpreta-
cija ni zasnovana na podlagi predmeta oziroma se ne navezuje na pred-
tivistični ambient, ki se poudarja kot posebnost celotne razstave. Spet so
tu samo najosnovnejši podatki, na primer:
Srečko Kosovel, Leteča ladja / Flying Ship, 1926, lepljenka / collage, Na-
rodna in univerzitetna knjižnica / National and University Library, Lju-
bljana; računalniška preslikava / computerscan, Moderna galerija
Skleniti je mogoče z ugotovitvijo, da razstava z razporeditvijo ume-
tnin oziroma njihovimi medsebojnimi odnosi, ki se kažejo v več predvi-
denih možnostih ogleda (te so na razstavi sicer opisane, vendar niso po-
jasnjene), nagovarja poznavalce umetnosti, nepoznavalce pa pušča v ne-
vednosti. V izhodišču diskurza ni obiskovalec, čeprav smo zaznali priso-
tnost konstruktivistično pojmovanega koncepta dejavnega obiskovalca.
Umetnostnozgodovinski diskurz, ki umetnosti ne približuje splošnemu,
ampak samo poznavalskemu občinstvu, potrjuje tudi dejstvo, da na sami
razstavi umetnine niso pojasnjene (ekskluzivno je pojasnjena samo ena;
ker je ta oblikovalčeva-razstavljavčeva, to samo še dodatno potrjuje eliti-
stični in eksluzivistični diskurz). Umetnine so opremljene le z osnovni-
mi podatki. V neposrednem stiku z umetnino torej interpretacije, ki bi
poglabljala ta stik, ni. Ta ugotovitev je vezana na interpretacijo v prosto-
ru, se pravi na besedila ob umetninah.
Seveda pa so tu druge oblike muzejske interpretacije. Obiskovalcem
je na voljo knjižni vodnik po razstavi. Ta je plačljiv – že s tem se z ozi-
rom na koncept dostopnosti razlikuje od besedil ob umetninah. Njegova
uporaba v prostoru, v neposredni interakciji z umetniškimi deli, je vpra-
šljiva tudi zato, ker v dvoranah ni sedišč, ki bi bila namenjena branju z
vidika neposredne interakcije precej obsežnih in kompleksnih besedil.
Triangulacija s podatki iz opazovanja potrjuje neuporabo vodnika. Re-
zultati analize vodnika so v naslednjem podpoglavju.
Knjižni vodnik
Knjižni vodnik sestavljajo posamezna poglavja, od katerih je eno razde-
ljeno v podpoglavja, ostala pa ne. Publikacija združuje besedilo in slike –
večinoma gre za reprodukcije razstavljenih umetniških del, nekatere fo-
tografije pa predstavljajo druga umetniška dela in dogodke. To je v kolo-
fonu posebej pojasnjeno: »Nekatera dela v stalno postavitev niso vklju-
čena in so tako zgolj informativnega značaja« (str. 46). V posameznem
besedilu je najmanj ena in največ osem fotografij.
Analiza je pokazala, da vodnik ne pojasnjuje umetniških del, ki so
na razstavi (bodisi so ta reproducirana v vodniku bodisi ne). Interpreta-
cija ni zasnovana na podlagi predmeta oziroma se ne navezuje na pred-
