Page 114 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 114
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
bralca nagovarja neposredno, s čimer je vzpostavljen dialog. Izhodišče
diskurza je obiskovalec.
Čeprav prostorska zasnova predlaga več poti ogleda, torej nudi več
možnosti interpretacije in razumevanja umetnin, in čeprav daje galeri-
ja največji pomen problemski poti, poleg katere si obiskovalec »sam po-
ljubno izbere še tisto, ki mu glede na zanimanje najbolj ustreza«, je v vo-
dniku pravzaprav obrazložena samo ena pot, in sicer kronološka. (Ta po-
datek je na tem mestu naveden zato, ker se bolj kot na tekstovno nave-
zuje na prostorsko interpretacijo.) Predvidena oziroma glede na vodnik
edina pot ogleda je torej kronološka (prim. že navedeno kazalo vsebine).
Preden preidem k tekstovni interpretaciji v prostorih – besedila ob
umetninah –, naj navedem še rezultate preostalega dela prostorske inter-
pretacije. Galerija sama poudarja, da se oblikovanje razstave »razlikuje
od nevtralnega koncepta bele kocke, ki so mu sledile prejšnje t. i. stalne
postavitve«. Koncept bele kocke povezuje z »eno, linearno potjo skozi
razstavo«, pristopom torej, ki obiskovalcu ne daje nobene izbire. Kon-
cept bele kocke je sicer obsežnejši in vključuje tudi nekatere druge po-
teze. V klasični modernistični beli kocki praviloma ni besedil ob ume-
tninah. (In tudi tu, kot bomo videli v nadaljevanju, jih v bistvu ni.) Od-
sotna je tudi kakršnakoli druga interpretacija, ki »odvrača pozornost
od umetnine«. Na tej razstavi k razumevanju umetnin prispeva tacitna,
prikrita interpretacija, na primer barva sten: simulacija tapet z zelo ne-
žnim, značilnim točkastim vzorcem v prvi polovici prve dvorane, kjer so
impresionisti, v istem prostoru rože lončnice, ki spominjajo na razstave
v Jakopičevem paviljonu, prvem slovenskem razstavišču; poslikava sten
v prostoru socrealizma in modernizma z značilno barvno kombinacijo
kot aluzija na javne prostore – šole, bolnice in podobno – v obdobju so-
cializma itn.
Ob eksponatih so dvojezični napisi z najosnovnejšimi podatki. An-
gleška literatura jih označuje s pomenljivim izrazom »'nagrobni‘ napi-
si«. Vsebujejo naslednje podatke: avtorja, naslov, letnico, tehniko in la-
stništvo (skupaj z inventarno številko). Na primer:
MATIJA JAMA
Pogled iz Tivolija / A View from Tivoli Park
ok. / c. 1925
olje na platnu / oil on canvas
Moderna galerija (7/S)
bralca nagovarja neposredno, s čimer je vzpostavljen dialog. Izhodišče
diskurza je obiskovalec.
Čeprav prostorska zasnova predlaga več poti ogleda, torej nudi več
možnosti interpretacije in razumevanja umetnin, in čeprav daje galeri-
ja največji pomen problemski poti, poleg katere si obiskovalec »sam po-
ljubno izbere še tisto, ki mu glede na zanimanje najbolj ustreza«, je v vo-
dniku pravzaprav obrazložena samo ena pot, in sicer kronološka. (Ta po-
datek je na tem mestu naveden zato, ker se bolj kot na tekstovno nave-
zuje na prostorsko interpretacijo.) Predvidena oziroma glede na vodnik
edina pot ogleda je torej kronološka (prim. že navedeno kazalo vsebine).
Preden preidem k tekstovni interpretaciji v prostorih – besedila ob
umetninah –, naj navedem še rezultate preostalega dela prostorske inter-
pretacije. Galerija sama poudarja, da se oblikovanje razstave »razlikuje
od nevtralnega koncepta bele kocke, ki so mu sledile prejšnje t. i. stalne
postavitve«. Koncept bele kocke povezuje z »eno, linearno potjo skozi
razstavo«, pristopom torej, ki obiskovalcu ne daje nobene izbire. Kon-
cept bele kocke je sicer obsežnejši in vključuje tudi nekatere druge po-
teze. V klasični modernistični beli kocki praviloma ni besedil ob ume-
tninah. (In tudi tu, kot bomo videli v nadaljevanju, jih v bistvu ni.) Od-
sotna je tudi kakršnakoli druga interpretacija, ki »odvrača pozornost
od umetnine«. Na tej razstavi k razumevanju umetnin prispeva tacitna,
prikrita interpretacija, na primer barva sten: simulacija tapet z zelo ne-
žnim, značilnim točkastim vzorcem v prvi polovici prve dvorane, kjer so
impresionisti, v istem prostoru rože lončnice, ki spominjajo na razstave
v Jakopičevem paviljonu, prvem slovenskem razstavišču; poslikava sten
v prostoru socrealizma in modernizma z značilno barvno kombinacijo
kot aluzija na javne prostore – šole, bolnice in podobno – v obdobju so-
cializma itn.
Ob eksponatih so dvojezični napisi z najosnovnejšimi podatki. An-
gleška literatura jih označuje s pomenljivim izrazom »'nagrobni‘ napi-
si«. Vsebujejo naslednje podatke: avtorja, naslov, letnico, tehniko in la-
stništvo (skupaj z inventarno številko). Na primer:
MATIJA JAMA
Pogled iz Tivolija / A View from Tivoli Park
ok. / c. 1925
olje na platnu / oil on canvas
Moderna galerija (7/S)
