Page 112 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 112
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
6. Informel, ekspresivna figuralika, neokonstruktivizem, OHO
6a. Fotografija 50-ih in 60-ih let
6b. Študentsko gibanje 1968–1972
7. Novo slikarstvo 70-ih let
7a. Fotografija 70-ih let
8. 1980: nova podoba, retroavantgarda in alternativa
Če sledimo puščici na načrtu, poglavje 6 sledi poglavju 7 (tukaj se
zalomi sosledje poglavij), poglavje 6b pa je del poglavja 9, ki pa ga kot ta-
kega ni med besedili in zato tudi ne na zgornjem seznamu.
Obiskovalec vsaj na dveh mestih zaradi dveh različnih poti ogleda,
kronološke in problemske poti (o drugi več v nadaljevanju), potuje nazaj
v času, kar je bilo tudi predmet kritike: »/.../ obiskovalec se zato na njej
seli iz tridesetih let nazaj v dvajseta in iz teh v štirideseta, pozneje pa iz se-
demdesetih v šestdeseta in iz teh v osemdeseta« (Menaše). Poleg tega je
med slikami iz sedemdesetih let nekaj slik iz osemdesetih let (ena je v vo-
dniku celo obravnavana v poglavju 8 in ne 7). Tudi Savinškov Protest in
Kalinove Otroške igre v vodniku niso obravnavani v poglavjih, kjer bi jih
glede na prostor postavitve in logiko načrta oziroma kazala pričakovali.
Z vidika obiskovalca je mogoče skleniti, da lahko prostorska inter-
pretacija na nivoju taksonomije oziroma organizacije vsebine, kakor se
kaže v razporeditvi eksponatov (o drugih vidikih prostorske interpreta-
cije več v nadaljevanju), v razumevanje vnese nekaj zmede.
Poleg kronološke poti ogleda (na načrtu označene s polno črto) je še
problemska pot (na načrtu označena s prekinjeno črto): ta teče od im-
presionistov v prvem prostoru, avantgarde v drugem prostoru, partizan-
ske umetnosti v tretjem prostoru, OHO-ja v četrtem prostoru do NSK
v petem, zadnjem prostoru. Tudi ta pot je, če smo natančni, kronološka,
saj obiskovalec »potuje« v času – začne pri modernizmu (impresioni-
stih) in konča pri postmoderni umetnosti (v središču pogleda, ki se od-
pira na tej poti, je na koncu Irwinov Kapital). Glede na izbrane vsebine
oziroma »probleme« pa je tematska – »problemska« (gl. sliki 3 in 4).
Obiskovalcu sta glede na zasnovo prostorov torej na voljo »vsaj dva
načina ogleda« (številke v oklepajih bralca usmerjajo na ustrezna po-
glavja v publikaciji):
Prostorska zasnova vam predlaga (vsaj) dva načina ogleda, pravzaprav
dva med seboj povezana pristopa ali dve poti, ki se odpirata na začet-
ku I. dvorane, v kateri se kronološki pregled pričenja z vstopom likov-
nega modernizma v slovenski prostor (1). Vstop v razstavo o umetnosti
6. Informel, ekspresivna figuralika, neokonstruktivizem, OHO
6a. Fotografija 50-ih in 60-ih let
6b. Študentsko gibanje 1968–1972
7. Novo slikarstvo 70-ih let
7a. Fotografija 70-ih let
8. 1980: nova podoba, retroavantgarda in alternativa
Če sledimo puščici na načrtu, poglavje 6 sledi poglavju 7 (tukaj se
zalomi sosledje poglavij), poglavje 6b pa je del poglavja 9, ki pa ga kot ta-
kega ni med besedili in zato tudi ne na zgornjem seznamu.
Obiskovalec vsaj na dveh mestih zaradi dveh različnih poti ogleda,
kronološke in problemske poti (o drugi več v nadaljevanju), potuje nazaj
v času, kar je bilo tudi predmet kritike: »/.../ obiskovalec se zato na njej
seli iz tridesetih let nazaj v dvajseta in iz teh v štirideseta, pozneje pa iz se-
demdesetih v šestdeseta in iz teh v osemdeseta« (Menaše). Poleg tega je
med slikami iz sedemdesetih let nekaj slik iz osemdesetih let (ena je v vo-
dniku celo obravnavana v poglavju 8 in ne 7). Tudi Savinškov Protest in
Kalinove Otroške igre v vodniku niso obravnavani v poglavjih, kjer bi jih
glede na prostor postavitve in logiko načrta oziroma kazala pričakovali.
Z vidika obiskovalca je mogoče skleniti, da lahko prostorska inter-
pretacija na nivoju taksonomije oziroma organizacije vsebine, kakor se
kaže v razporeditvi eksponatov (o drugih vidikih prostorske interpreta-
cije več v nadaljevanju), v razumevanje vnese nekaj zmede.
Poleg kronološke poti ogleda (na načrtu označene s polno črto) je še
problemska pot (na načrtu označena s prekinjeno črto): ta teče od im-
presionistov v prvem prostoru, avantgarde v drugem prostoru, partizan-
ske umetnosti v tretjem prostoru, OHO-ja v četrtem prostoru do NSK
v petem, zadnjem prostoru. Tudi ta pot je, če smo natančni, kronološka,
saj obiskovalec »potuje« v času – začne pri modernizmu (impresioni-
stih) in konča pri postmoderni umetnosti (v središču pogleda, ki se od-
pira na tej poti, je na koncu Irwinov Kapital). Glede na izbrane vsebine
oziroma »probleme« pa je tematska – »problemska« (gl. sliki 3 in 4).
Obiskovalcu sta glede na zasnovo prostorov torej na voljo »vsaj dva
načina ogleda« (številke v oklepajih bralca usmerjajo na ustrezna po-
glavja v publikaciji):
Prostorska zasnova vam predlaga (vsaj) dva načina ogleda, pravzaprav
dva med seboj povezana pristopa ali dve poti, ki se odpirata na začet-
ku I. dvorane, v kateri se kronološki pregled pričenja z vstopom likov-
nega modernizma v slovenski prostor (1). Vstop v razstavo o umetnosti
