Page 109 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 109
rezultati raziskave 109
Obiskovalec: Aha, jaz se ne bi potrudil, da bi šel tole gledat. /.../ (Int. 16, ne-
poznavalec.)
Razlike med poznavalci in nepoznavalci so se pokazale tudi glede
obiskovanja muzejev. Poznavalci ponavljajo obiske stalnih razstav in gre-
jo večkrat pogledat isto razstavo (»Nekaj, kar te v tistem trenutku, pri
tistem obisku ni zanimalo ali pa niti nisi opazil, lahko odkriješ na na-
slednjem obisku.« (Int. 4, poznavalec) Nepoznavalci pa niso pripravlje-
ni vložiti toliko v obiskovanje umetnostnih muzejev (zlasti muzejev mo-
derne umetnosti, kakršen je tudi Moderna galerija):
Ne zanima me, ker ne poznam. In potem je drugih stvari, ki jih poznaš,
bolj poznaš, toliko, da si izbereš tisto, kar veš, da boš ... /.../ Tate je zani-
miv, samo ne znaš stvari postaviti v kontekst, recimo, tam pač prebereš,
to je pa taka slika, uau, super, ampak ... /…/ Notri so super stvari, samo
jaz jim ne znam dati vrednosti. Zame osebno je super, sem uživala, tako
kot MoMA, na eni strani so prav fajn, sploh ko zadaj malo konteksta vi-
diš. (Razstavo si je ogledala z zvočnim vodnikom.) Odlično, samo re-
čem: pač, fajn, glej, če bom imela še kdaj na voljo [čas], bom pa šla raje
drugam. (Int. 7., nepoznavalka)
Poglavje sklepamo z ugotovitvijo, da med poznavalci in nepoznaval-
ci obstajajo podobnosti pa tudi razlike v doživljanju oziroma razumeva-
nju v muzeju razstavljenih umetnin. V naslednjem poglavju predstavlja-
mo rezultate analize umetnostnozgodovinskega diskurza.
Umetnostnozgodovinski diskurz
V tem podpoglavju so predstavljeni rezultati analize razstave (postavi-
tve in interpretacije umetnin v prostoru – z drugimi besedami, prostor-
ske in tekstovne interpretacije), analize knjižnega vodnika in treh javnih
vodenih ogledov. K poglavju o razstavi spadajo tudi podatki iz uvodne
besede urednika knjižnega vodnika (na straneh 6 in 7), saj je bistvo tega
uvodnega poglavja, ki ima naslov Prostor za 20. stoletje, prav obrazložitev
načrta postavitve. Prav tako so za samo razstavo pomembni podatki, ki
jih sporoča načrt – »kazalo« vsebine.
Ker se analiza diskurza ukvarja z uporabo jezika, lahko razstavo,
knjižni vodnik po razstavi in vodene oglede razstave razumemo kot
sredstvo oziroma način, kako galerija oziroma kustosi razumejo inter-
pretacijo kot vzgojno-izobraževalni koncept – kako razlagajo umetni-
ška dela in kakšne obiskovalce predvidevajo na razstavi. Rezultate pri-
kazuje slika 11.
Obiskovalec: Aha, jaz se ne bi potrudil, da bi šel tole gledat. /.../ (Int. 16, ne-
poznavalec.)
Razlike med poznavalci in nepoznavalci so se pokazale tudi glede
obiskovanja muzejev. Poznavalci ponavljajo obiske stalnih razstav in gre-
jo večkrat pogledat isto razstavo (»Nekaj, kar te v tistem trenutku, pri
tistem obisku ni zanimalo ali pa niti nisi opazil, lahko odkriješ na na-
slednjem obisku.« (Int. 4, poznavalec) Nepoznavalci pa niso pripravlje-
ni vložiti toliko v obiskovanje umetnostnih muzejev (zlasti muzejev mo-
derne umetnosti, kakršen je tudi Moderna galerija):
Ne zanima me, ker ne poznam. In potem je drugih stvari, ki jih poznaš,
bolj poznaš, toliko, da si izbereš tisto, kar veš, da boš ... /.../ Tate je zani-
miv, samo ne znaš stvari postaviti v kontekst, recimo, tam pač prebereš,
to je pa taka slika, uau, super, ampak ... /…/ Notri so super stvari, samo
jaz jim ne znam dati vrednosti. Zame osebno je super, sem uživala, tako
kot MoMA, na eni strani so prav fajn, sploh ko zadaj malo konteksta vi-
diš. (Razstavo si je ogledala z zvočnim vodnikom.) Odlično, samo re-
čem: pač, fajn, glej, če bom imela še kdaj na voljo [čas], bom pa šla raje
drugam. (Int. 7., nepoznavalka)
Poglavje sklepamo z ugotovitvijo, da med poznavalci in nepoznaval-
ci obstajajo podobnosti pa tudi razlike v doživljanju oziroma razumeva-
nju v muzeju razstavljenih umetnin. V naslednjem poglavju predstavlja-
mo rezultate analize umetnostnozgodovinskega diskurza.
Umetnostnozgodovinski diskurz
V tem podpoglavju so predstavljeni rezultati analize razstave (postavi-
tve in interpretacije umetnin v prostoru – z drugimi besedami, prostor-
ske in tekstovne interpretacije), analize knjižnega vodnika in treh javnih
vodenih ogledov. K poglavju o razstavi spadajo tudi podatki iz uvodne
besede urednika knjižnega vodnika (na straneh 6 in 7), saj je bistvo tega
uvodnega poglavja, ki ima naslov Prostor za 20. stoletje, prav obrazložitev
načrta postavitve. Prav tako so za samo razstavo pomembni podatki, ki
jih sporoča načrt – »kazalo« vsebine.
Ker se analiza diskurza ukvarja z uporabo jezika, lahko razstavo,
knjižni vodnik po razstavi in vodene oglede razstave razumemo kot
sredstvo oziroma način, kako galerija oziroma kustosi razumejo inter-
pretacijo kot vzgojno-izobraževalni koncept – kako razlagajo umetni-
ška dela in kakšne obiskovalce predvidevajo na razstavi. Rezultate pri-
kazuje slika 11.
