Page 107 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 107
rezultati raziskave 107
Niti nimam toliko te delitve na starejšo pa sodobno, moram pa reči, da
so mi nekoliko bližje bolj tradicionalne prakse, se pravi slikarstvo, kipar-
stvo, ilustracija, risba, grafika kot sodobnejše umetniške prakse, kakš ne
videoinštalacije, ampak se tudi to občasno potrudim pogledati kaj ta-
kega, kot ena taka, kako bi temu rekel, protiutež. Pa da samega sebe kot
gledalca izpostavim nečemu novemu, kar mi ni tako blizu. (Int. 8.)
V galerijah se tudi »pusti presenetiti«. Pove za primer galerije Tate:
»So me kakšna dela tudi pritegnila, pa jih nisem še poznal, sem ravno
tako si vzel čas pa si jih ogledal.« (Int. 8) Nasprotno, nepoznavalec ob
pogledu na Sternenovo sliko Golobi (Tihožitje) izjavi, da se mu ne ljubi
ukvarjati s sliko, ki je ne razume:
Ob mnoštvu lepote se s tem že težko trudi človek. (Raziskovalka ga ni do-
bro slišala, zato ponovi.) Ob mnoštvu druge lepote, ki jo imaš zmeraj v
vsaki galeriji, ni časa ali pa ni racionalno, se mi ne zdi verjetno, da bi jaz študi-
ral, kaj je pa tole. Kakšno impresijo je pa hotel s tem. Ali pa: kaj mi je hotel
povedati. Ali pa: kaj je hotel pustiti za sabo. Kaj? (Prebere napis.) Ster-
nen, Golobi, Tihožitje. Golobi. Evo, potem me pa jezi, ker goloba ne vi-
dim. (Int.16.)
Zanimiva je primerjava poznavalcev in nepoznavalcev v drugi polo-
vici razstave, ko obiskovalec pride do bolj abstraktnih del (Mušič, Pre-
gelj, Stupica, Kregar) in nato čiste abstrakcije v obdobju sedemdesetih
let. Številni obiskovalci – tako eni kot drugi, izvzeti pa je treba ideolo-
ško (modernistično) vzgojene – so odreagirali zadržano, tudi odklonil-
no. »Tukaj prihajava počasi do tistega, kar je pa meni majčkeno ... poča-
si se stopnjuje ta moja zadržanost do teh del ... greva počasi proti tiste-
mu, kar je meni manj blizu, pa ne v tem smislu… če te slike pogledam, to
so fine zadeve, ki so mi všeč, in so zelo estetske, ampak ... pri tem se ne-
kako konča. Pri teh slikah jaz niti ne čutim potrebe, da bi imel še ne vem
kaj za povedat.« (Int. 8, poznavalec.) »Zdaj smo že v tem obdobju, ko
jaz ratam zmeden. Izgubim moja varna tla pod nogami.« (Int. 11, po-
znavalec.) »Greš mimo.« (Int. 7, nepoznavalka.) »Tisto prvo sobo [im-
presionizem, ekspresionizem] bi človek šel še kdaj, pa bi se malo usedel,
pa malo gledal ... Tukaj pa ne vem, če bi nadaljevala.« (Int. 15, nepozna-
valka.) »Postaja mi tesno. Če sem šel v galerijo, da bi užival v neki lepo-
ti, da bi nekaj občudoval, ker je res nekaj lepo samo po sebi, da bi obču-
doval mojstrstva nekega umetnika in to in ono, potem tule ugotovim, da
sem zgrešil namen obiska.« (Int. 16, nepoznavalec.) »Jaz sem jih vedno
Niti nimam toliko te delitve na starejšo pa sodobno, moram pa reči, da
so mi nekoliko bližje bolj tradicionalne prakse, se pravi slikarstvo, kipar-
stvo, ilustracija, risba, grafika kot sodobnejše umetniške prakse, kakš ne
videoinštalacije, ampak se tudi to občasno potrudim pogledati kaj ta-
kega, kot ena taka, kako bi temu rekel, protiutež. Pa da samega sebe kot
gledalca izpostavim nečemu novemu, kar mi ni tako blizu. (Int. 8.)
V galerijah se tudi »pusti presenetiti«. Pove za primer galerije Tate:
»So me kakšna dela tudi pritegnila, pa jih nisem še poznal, sem ravno
tako si vzel čas pa si jih ogledal.« (Int. 8) Nasprotno, nepoznavalec ob
pogledu na Sternenovo sliko Golobi (Tihožitje) izjavi, da se mu ne ljubi
ukvarjati s sliko, ki je ne razume:
Ob mnoštvu lepote se s tem že težko trudi človek. (Raziskovalka ga ni do-
bro slišala, zato ponovi.) Ob mnoštvu druge lepote, ki jo imaš zmeraj v
vsaki galeriji, ni časa ali pa ni racionalno, se mi ne zdi verjetno, da bi jaz študi-
ral, kaj je pa tole. Kakšno impresijo je pa hotel s tem. Ali pa: kaj mi je hotel
povedati. Ali pa: kaj je hotel pustiti za sabo. Kaj? (Prebere napis.) Ster-
nen, Golobi, Tihožitje. Golobi. Evo, potem me pa jezi, ker goloba ne vi-
dim. (Int.16.)
Zanimiva je primerjava poznavalcev in nepoznavalcev v drugi polo-
vici razstave, ko obiskovalec pride do bolj abstraktnih del (Mušič, Pre-
gelj, Stupica, Kregar) in nato čiste abstrakcije v obdobju sedemdesetih
let. Številni obiskovalci – tako eni kot drugi, izvzeti pa je treba ideolo-
ško (modernistično) vzgojene – so odreagirali zadržano, tudi odklonil-
no. »Tukaj prihajava počasi do tistega, kar je pa meni majčkeno ... poča-
si se stopnjuje ta moja zadržanost do teh del ... greva počasi proti tiste-
mu, kar je meni manj blizu, pa ne v tem smislu… če te slike pogledam, to
so fine zadeve, ki so mi všeč, in so zelo estetske, ampak ... pri tem se ne-
kako konča. Pri teh slikah jaz niti ne čutim potrebe, da bi imel še ne vem
kaj za povedat.« (Int. 8, poznavalec.) »Zdaj smo že v tem obdobju, ko
jaz ratam zmeden. Izgubim moja varna tla pod nogami.« (Int. 11, po-
znavalec.) »Greš mimo.« (Int. 7, nepoznavalka.) »Tisto prvo sobo [im-
presionizem, ekspresionizem] bi človek šel še kdaj, pa bi se malo usedel,
pa malo gledal ... Tukaj pa ne vem, če bi nadaljevala.« (Int. 15, nepozna-
valka.) »Postaja mi tesno. Če sem šel v galerijo, da bi užival v neki lepo-
ti, da bi nekaj občudoval, ker je res nekaj lepo samo po sebi, da bi obču-
doval mojstrstva nekega umetnika in to in ono, potem tule ugotovim, da
sem zgrešil namen obiska.« (Int. 16, nepoznavalec.) »Jaz sem jih vedno
