Page 57 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 57
IIII. nedello tiga adventa.
cem moremo pruti priti, de my k nym rečem»Ti ubogi človik, ti se podstopiš
mene s tvojemi usranimi delli inu svetustjo izveličaniga sturiti?« Vsaj tiga Io-
annes, Paulus, Petrus inu drugi svetniki neiso mogli sturiti, sicer bi ony sami
nikar taku žleht od svoje svetusti ne bily deržali inu pridigovali. Kadar bi se Koku se kloštri imajo
kloštri še nucali za poštene hiše, de bi se mladi hlapčiči v nyh gori redili inu nucati.
bi nyh pustyli tu Pismu študirati, taku bi tu bilu enu cilu lipu, žlahtnu inu
pridnu delu. Ampak h timu ga papež inu njegovu nevernu kardellu ne hoče
pustiti priti, temuč ony vižajo eniga vsakateriga s takovim klošterskim leb-
nom v nebu, ony bodo pak gvišnu enu takovu nebu s tem našli, gdi ty plame-
ni inu ta ogein skuzi ukna vunkaj byo. Zatu bi onu veliku bulše bilu, de bi se
takovi kloštri v grunt rezvalili, kakor de ty ludje taku od Christusa bodo
odvižani inu na duši inu tellessu bodo poškodovani.
Taku se uže vuči vu eni summi240 iz tiga današniga evangelia, de my mei Summa tiga evangelia. 240. Povzetku (SSKJ).
ludmy inu per ludeh imamo čistu inu poštenu živejti, v dobrih dellih flissig 241. Zmožni, sposobni, spretni, pripravni (Matija
inu fermi241 inu nikomer h pohuišainju biti. Takovo pokorsčino terja Bug sku- Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar).
zi svojo postavo inu jo hoče od nas imejti. Inu kadar je my njemu ne izkaže-
mo, taku on hoče z rabelnom, z mečom inu h puslednimu tudi s teim paklen- 242. Izpeljano iz nem. das Stift (cerkvena nadarbina).
skim ognjom nas štrafati. Takovu sturiti, pravim jest, smo my dolžni iz
Božje zapuvidi pruti tém ludem. Ampak kadar ti pred Buga prideš, taku reci: 243. Sodobni prevod: gadje zalega. J. Rigler je menil,
»GOSPUD, za moje svetusti inu dell volo sim jest zgublen, pegerujem za da je beseda madras zagonetna, ker akanje (modràs
tiga volo, de bi jest mogel ena stara cujnja biti k nogom mojga GOSPUDA → madràs) v 16. stoletju še ni bilo možno. Martina
Christusa. Zakaj jest za mojga lebna volo druziga ništer neisim vrejden, te- Orožen pa je sklepala, da gre za izposojenko, in jo je
muč de me on v pakal verže. Ampak jest pegerujem njegove svetusti, de bi on tudi našla v Furlanskem slovarju (1977) pod gelsom
hotel mene posvetiti z eno drugo, bulšo inu večno svetustjo, taku jest gvišnu madrac, ki označuje kačo (modras) (M. Orožen, O
pridem v ta večni leben.« oblikovanju strokovnega izrazja in jezika v kmetij-
Takoviga ne hote ni papež ni škoffi slišati, zakaj ony dobru vidio, kaj bi skem tisku, Slavistična revija, letnik 41/1993, št. 4,
iz tiga prišlu, zlasti de bi štiffte242 inu kloštri, maše inu vse nyh falš Božje služ- oktober–december).
be ne mogle dolgu obstati, za tiga volo ony taku močnu nad nymi derže. Ta 244. Inu.
vegši dejl za trebuha volo, ta drugi inu žlehtniši dejl zatu, de ony skuzi tu 245. Krščanska resnica, trditev, postavka, npr.
vupajo izveličani biti. Takoviga Ioannes ne stury, Paulus tudi nikar, ty ne artikulacija verske resnice v simbolični knjigi, člen
hote svoje pravice inu svetusti imejti inu shraniti. Taku imajo tudi vsi karsče- katekizma ali veroizpovedi; del; izposojeno iz srvn.
niki sturiti, s Paulom reči: »Moja svetust je ena smerdeča nesnaga inu govna,« stuck n. (del, košček, kos; odstavek, člen; en prime-
inu z Ioannesom: »Moja svetust je ena cuina, kadar jest njo hočem pruti tej rek) ali iz stvn. stuki n. (kos, košček; del; razdalja) ali
svetusti inu dellam Christusevim rajtati.« Ampak ti papežniki ne hote ni bla- nvn. bavarsko Stuck n. (del, kos, košček; odstavek;
tu ni te cuinje v sojeh mašah, zalubah, postu inu molejnju biti, nas za tiga razdalja; komad; primerek) (H. Jazbec, 2007, 80).
volo k smerti ubyejo, de my nikar ž nymi ne deržimo inu teh ludy nikar na en 246. Navadnega, nežlatnega; izposojeno iz srvn. ge-
drugi inu bulši pot ne vižamo. Nu, ony so ena madraska žlahta,243 iz katere mein(e) (navaden, skupen, obči, pripadajoč množici),
nikuli več kaj dobriga ne more zrasti, ony je bodo našli, kar ony ysčejo. Naj- in sicer v 12. stoletju (H. Jazbec, 2007, 44).
te pak my ja gledamo na ta usta inu perst Ioannesov, s katerim on nam kaže
inu viža, de my našiga GOSPUDA iuu244 izveličarja Jezusa Christusa nikar ne
pregledamo inu ga nikar ne grišimo, h katerimu on nas taku s flissom inu
zveistu pela inu viža, de my izveličani bodemo.
Tu je ta imenitiši vuk iz tiga današniga evangelia, ker Ioannes taku s flis-
som od sebe k GOSPUDU Christusu viža, se taku vissoku poniža inu Christu-
sa taku vissoku povzdiguje inu hvali. Ta drugi štuk,245 de ty farizei inu viši farji k
Ioannesu pošlejo inu se tu karsčovainje inu pridigovanje podstopio njemu pre-
povedati inu braniti, kadar on sam pravi, on nej ni Christus ni Elias ni en pre-
rok. Item, de on en rezlotik stury mej svojem karstom, s katerim on karsty
kakor en hlapec, inu mej tém karstom Christusevim, kateri je sam ta GOSPUD
inu tiga S. Duha le sam more dati. Takova dva štuka so za tiga gmajn246 človéka
nekaj previssoka, ali vener se le-tu iz nyu mora vučiti inu merkati, koku je ta
svejt inu susseb, kar je na tem svejtu modru inu vissoku, Božjim dellam sovraž
inu bi je radi hoteli zadušiti inu zatlačiti, kakor ty viši farji inu farizei le-tukaj
D2 sture
57
cem moremo pruti priti, de my k nym rečem»Ti ubogi človik, ti se podstopiš
mene s tvojemi usranimi delli inu svetustjo izveličaniga sturiti?« Vsaj tiga Io-
annes, Paulus, Petrus inu drugi svetniki neiso mogli sturiti, sicer bi ony sami
nikar taku žleht od svoje svetusti ne bily deržali inu pridigovali. Kadar bi se Koku se kloštri imajo
kloštri še nucali za poštene hiše, de bi se mladi hlapčiči v nyh gori redili inu nucati.
bi nyh pustyli tu Pismu študirati, taku bi tu bilu enu cilu lipu, žlahtnu inu
pridnu delu. Ampak h timu ga papež inu njegovu nevernu kardellu ne hoče
pustiti priti, temuč ony vižajo eniga vsakateriga s takovim klošterskim leb-
nom v nebu, ony bodo pak gvišnu enu takovu nebu s tem našli, gdi ty plame-
ni inu ta ogein skuzi ukna vunkaj byo. Zatu bi onu veliku bulše bilu, de bi se
takovi kloštri v grunt rezvalili, kakor de ty ludje taku od Christusa bodo
odvižani inu na duši inu tellessu bodo poškodovani.
Taku se uže vuči vu eni summi240 iz tiga današniga evangelia, de my mei Summa tiga evangelia. 240. Povzetku (SSKJ).
ludmy inu per ludeh imamo čistu inu poštenu živejti, v dobrih dellih flissig 241. Zmožni, sposobni, spretni, pripravni (Matija
inu fermi241 inu nikomer h pohuišainju biti. Takovo pokorsčino terja Bug sku- Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar).
zi svojo postavo inu jo hoče od nas imejti. Inu kadar je my njemu ne izkaže-
mo, taku on hoče z rabelnom, z mečom inu h puslednimu tudi s teim paklen- 242. Izpeljano iz nem. das Stift (cerkvena nadarbina).
skim ognjom nas štrafati. Takovu sturiti, pravim jest, smo my dolžni iz
Božje zapuvidi pruti tém ludem. Ampak kadar ti pred Buga prideš, taku reci: 243. Sodobni prevod: gadje zalega. J. Rigler je menil,
»GOSPUD, za moje svetusti inu dell volo sim jest zgublen, pegerujem za da je beseda madras zagonetna, ker akanje (modràs
tiga volo, de bi jest mogel ena stara cujnja biti k nogom mojga GOSPUDA → madràs) v 16. stoletju še ni bilo možno. Martina
Christusa. Zakaj jest za mojga lebna volo druziga ništer neisim vrejden, te- Orožen pa je sklepala, da gre za izposojenko, in jo je
muč de me on v pakal verže. Ampak jest pegerujem njegove svetusti, de bi on tudi našla v Furlanskem slovarju (1977) pod gelsom
hotel mene posvetiti z eno drugo, bulšo inu večno svetustjo, taku jest gvišnu madrac, ki označuje kačo (modras) (M. Orožen, O
pridem v ta večni leben.« oblikovanju strokovnega izrazja in jezika v kmetij-
Takoviga ne hote ni papež ni škoffi slišati, zakaj ony dobru vidio, kaj bi skem tisku, Slavistična revija, letnik 41/1993, št. 4,
iz tiga prišlu, zlasti de bi štiffte242 inu kloštri, maše inu vse nyh falš Božje služ- oktober–december).
be ne mogle dolgu obstati, za tiga volo ony taku močnu nad nymi derže. Ta 244. Inu.
vegši dejl za trebuha volo, ta drugi inu žlehtniši dejl zatu, de ony skuzi tu 245. Krščanska resnica, trditev, postavka, npr.
vupajo izveličani biti. Takoviga Ioannes ne stury, Paulus tudi nikar, ty ne artikulacija verske resnice v simbolični knjigi, člen
hote svoje pravice inu svetusti imejti inu shraniti. Taku imajo tudi vsi karsče- katekizma ali veroizpovedi; del; izposojeno iz srvn.
niki sturiti, s Paulom reči: »Moja svetust je ena smerdeča nesnaga inu govna,« stuck n. (del, košček, kos; odstavek, člen; en prime-
inu z Ioannesom: »Moja svetust je ena cuina, kadar jest njo hočem pruti tej rek) ali iz stvn. stuki n. (kos, košček; del; razdalja) ali
svetusti inu dellam Christusevim rajtati.« Ampak ti papežniki ne hote ni bla- nvn. bavarsko Stuck n. (del, kos, košček; odstavek;
tu ni te cuinje v sojeh mašah, zalubah, postu inu molejnju biti, nas za tiga razdalja; komad; primerek) (H. Jazbec, 2007, 80).
volo k smerti ubyejo, de my nikar ž nymi ne deržimo inu teh ludy nikar na en 246. Navadnega, nežlatnega; izposojeno iz srvn. ge-
drugi inu bulši pot ne vižamo. Nu, ony so ena madraska žlahta,243 iz katere mein(e) (navaden, skupen, obči, pripadajoč množici),
nikuli več kaj dobriga ne more zrasti, ony je bodo našli, kar ony ysčejo. Naj- in sicer v 12. stoletju (H. Jazbec, 2007, 44).
te pak my ja gledamo na ta usta inu perst Ioannesov, s katerim on nam kaže
inu viža, de my našiga GOSPUDA iuu244 izveličarja Jezusa Christusa nikar ne
pregledamo inu ga nikar ne grišimo, h katerimu on nas taku s flissom inu
zveistu pela inu viža, de my izveličani bodemo.
Tu je ta imenitiši vuk iz tiga današniga evangelia, ker Ioannes taku s flis-
som od sebe k GOSPUDU Christusu viža, se taku vissoku poniža inu Christu-
sa taku vissoku povzdiguje inu hvali. Ta drugi štuk,245 de ty farizei inu viši farji k
Ioannesu pošlejo inu se tu karsčovainje inu pridigovanje podstopio njemu pre-
povedati inu braniti, kadar on sam pravi, on nej ni Christus ni Elias ni en pre-
rok. Item, de on en rezlotik stury mej svojem karstom, s katerim on karsty
kakor en hlapec, inu mej tém karstom Christusevim, kateri je sam ta GOSPUD
inu tiga S. Duha le sam more dati. Takova dva štuka so za tiga gmajn246 človéka
nekaj previssoka, ali vener se le-tu iz nyu mora vučiti inu merkati, koku je ta
svejt inu susseb, kar je na tem svejtu modru inu vissoku, Božjim dellam sovraž
inu bi je radi hoteli zadušiti inu zatlačiti, kakor ty viši farji inu farizei le-tukaj
D2 sture
57
