Page 61 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 61
sveti božični dan.
v krauvji štali ležala, de se tiga vsaj nihče nej an vzel265. Pfuj te bodi, ti sramot- 265. Slovenski kalk, nastal iz nemškega glagola
nu Betlehem, kir se ti taku terdu inu nemilostivu pruti tvojmu izveličarju Kakor vissoku je Bug annehmen (domnevati, predpostavljati). Trubar
izkazuješ, de ti njemu tudi te narmanše šluzbe266 ne izkazeš, ti si bujle štraifin- tu Bethlehem štemal, drugje uporablja tudi glagolsko obliko gori vzeti
taku vissoku onu njega ali gori vzamem, kar je kalk iz istega nem. glagola,
go zaslužilu kakor Sodoma etc., de bi žveplu inu ogein od nebess sem doli bil ferrahta. samo stopnja podomačitve je večja. Slovenski pisci
dešil267 inu tebe v grunt zaterl. Zakai aku bi lih Divica Maria ena petlarca ali, so se v drugi polovici 16. stoletja pogosto posluževa-
s pošteinjem govorit, ena nepoštena žena bila, katera bi bila za svojo čast ne li kalkiranja kot načina širjenja slovenskega besedja.
marala, taku bi ludje vsaj v takovi nadlugi inu čassu njej služiti, volni inu S pomočjo kalkiranja so razreševali poimenovalne
nagneni bily imejli biti, ali tu se tukaj tu narmanše ne zgody. Le-tu ditece zadrege, s katerimi so se srečevali ob prevajanju
mora v rutice povytu inu v ene iasli položenu biti, per tem onu ostane, taku biblije, postil in ostalih verskih besedil (Majda Merše,
ima ie ta GOSPUD perjet biti na zemli, kadar drugi piančuyo, žro, veliku 2009. Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: Razprave o
pranganje268 imaio, z lepim gvantom,269 s častitimi hišami etc. oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu.
Tu je ta pervi stuk270 od te historie, katera je nam zatu taku naprej za- Ludje imajo Boga Ljubljana: Založba ZRC, 129).
pissana, de se my imamo vučiti, ta pild271 v serce vtlačiti, koku je naš lubi zahvaliti za to veliko 266. Službe.
čast, de je on človik 267. 1 Mz 19,24.
GOSPUD Jezus taku revnu na le-ta svejt rojen. Item, de se vucimo272 Boga za postal. 268. Izpeljano iz nem. glagola prangen, kar pomeni
takovo veliko dobruto zahvaliti inu častiti, de my ubozi, revni, ja, tudi fer- na vpadljiv način se izpostavljati, kazati v javnosti,
damnani človékj, danas taku k veliki časti pridemo, de smo my enu messu inu blesteti, bogotiti se.
kry s tem Synum Božym postali. Zakai ravnu le-ta večni Syn tiga večniga 269. Obleko, oblačilom; izposojeno iz srvn. gewant n.
Očeta, skuzi kateriga je nebu inu zemla iz ničesser stvarjena, ta je, kakor my (enak pomen), in sicer pred letom 1200 (H. Jazbec,
slišimo, en človik postal inu na ta svejt rojen kakor my, le samuč, de se je ž 2007, 46).
nym prez vsiga grejha godilu. Za tiga volo moremo my se hvaliti, de je Bug 270. Štuk.
naš brat, ja, naše messu inu kry postal. 271. Podobo; izposojeno iz srvn. ali nvn. bav. pilde n.
Takova velika čast se nej tem angelom, temuč nam človekom pergodila. Teh človékov narvekša (podoba) po 900 (H. Jazbec, 2007, 64).
Za tiga volo, aku so lih ti angeli ene častitiše stvari kakor my, taku je vsaj Bug čast, de je Bug človik 272. Vučimo.
nas več inu vissokeiši poštoval ali častil inu se k nam bliže podal kakor h tem postal.
273. Hudič.
angelom, potehmal je on en človik inu nikar en angel postal. 274. Začetek molitve (Besedje slovenskega knjižne-
Kadar my uže človeki takovu prov spomislimo inu bi je iz serca mogli ga jezika 16. stoletja).
verovati, taku bi imejla gvišnu takova neizrečena gnada inu dobruta našiga 275. »Človek je postal«. Citat je del besedila
lubiga GOSPUDA Boga enu vissoku veliku vesselje sturiti inu nas gnati, de bi božičnega napeva »Gaudete«, objavljenega v Piae
my Boga iz serca zatu zahvalili, njega lubili inu se radi njegove vole deržali. Cantiones leta 1582. Pesem z latinskim besedilom
V papeštvi se je ena historia pravila, de je ta Hudic273 na en čass v cerkov je v a cappella verziji popularizirala skupina Steeleye
k maši prišal inu kadar so v tim patrem274 ali v veri pejli le-te besséde (et homo Span leta 1973.
factus est.275 Božy Syn je človik postal) inu ty ludje so stali inu nejso doli po 276. Goljuf, slepar; izposojeno iz srvn. schelm(e) (niz-
kleknili, je on eniga po ustih ali za uhu šinil inu ga je krejgal inu djal: »Ti kotnež, goljuf) (M. Snoj, 2014, Slovar jezika Janeza
grobi šelm,276 se ne sramuješ, de ti taku stojiš kakor en pain277 inu nikar od Svetokriškega).
vesselia doli ne padeš ali doli ne poklekneš? Kadar bi Božy Syn naš brat bil 277. Panj (nerazsekan večji kos debla; po podiranju
postal, kakor je vaš, bi my ne vejdili, kej bi my imejli od vesselia ostati?« drevja preostali del debla; štor) (SSKJ).
Iest ne štemam, de je onu rejs, zakaj ta Hudič je nam inu GOSPUDU
Christusu presovraž. Ampak tu je gvišnu rejs, kateri je tu taku izmislil, ta je
eniga vissokiga duha imel inu to veliko čast dobru zastopil, katera se je nam
pergodila, v tem, de je Božy Syn človik postal nikar kakor Eva ni Adam, ka-
teri je iz zemle sturjen, temuč on je nam še bliže v rudi ali v žlahti, potehmal Tu človestvu
je on iz tiga messa inu kry te Divice Marie rojen kakor drugi človeki, vun Christusevu.
sameoč, de je ona, ta Divica, sama bila inu od Svetiga Duha posvičena prez
grejha inu od Svetiga Duha le-ta žegnanj sad počela, iz vunaj le-tiga je on
nam glih inu en pravi naturši žene syn.
Adam inu Eva nejsta rojena, temuč stvarjena, tiga Adama je Bug iz te
zemle sturil, to ženo pak iz njegoviga rebra. Koku veliku pak je Christus nam
bliže kakor ta Eva nje možu Adamu? Potehmal je on naše messu inu kry. Ta-
kovo čast bi my imejli vissoku štemati inu dobru v naša serca vtlačiti, de je ta
Syn Božy messu postal inu cilu obeniga rezlotka nej mej njegovim inu našim
messum, temuč de je niegovu messu prez grejha. Zakaj on je od Svetiga Duha
počet inu Bug je to dušo inu tu tellu te Divice Marie polno Svetiga Duha
nalyl, de je ona prez vsiga greiha bila, kadar je ona GOSPUDA Jezusa počela
inu
61
v krauvji štali ležala, de se tiga vsaj nihče nej an vzel265. Pfuj te bodi, ti sramot- 265. Slovenski kalk, nastal iz nemškega glagola
nu Betlehem, kir se ti taku terdu inu nemilostivu pruti tvojmu izveličarju Kakor vissoku je Bug annehmen (domnevati, predpostavljati). Trubar
izkazuješ, de ti njemu tudi te narmanše šluzbe266 ne izkazeš, ti si bujle štraifin- tu Bethlehem štemal, drugje uporablja tudi glagolsko obliko gori vzeti
taku vissoku onu njega ali gori vzamem, kar je kalk iz istega nem. glagola,
go zaslužilu kakor Sodoma etc., de bi žveplu inu ogein od nebess sem doli bil ferrahta. samo stopnja podomačitve je večja. Slovenski pisci
dešil267 inu tebe v grunt zaterl. Zakai aku bi lih Divica Maria ena petlarca ali, so se v drugi polovici 16. stoletja pogosto posluževa-
s pošteinjem govorit, ena nepoštena žena bila, katera bi bila za svojo čast ne li kalkiranja kot načina širjenja slovenskega besedja.
marala, taku bi ludje vsaj v takovi nadlugi inu čassu njej služiti, volni inu S pomočjo kalkiranja so razreševali poimenovalne
nagneni bily imejli biti, ali tu se tukaj tu narmanše ne zgody. Le-tu ditece zadrege, s katerimi so se srečevali ob prevajanju
mora v rutice povytu inu v ene iasli položenu biti, per tem onu ostane, taku biblije, postil in ostalih verskih besedil (Majda Merše,
ima ie ta GOSPUD perjet biti na zemli, kadar drugi piančuyo, žro, veliku 2009. Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: Razprave o
pranganje268 imaio, z lepim gvantom,269 s častitimi hišami etc. oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu.
Tu je ta pervi stuk270 od te historie, katera je nam zatu taku naprej za- Ludje imajo Boga Ljubljana: Založba ZRC, 129).
pissana, de se my imamo vučiti, ta pild271 v serce vtlačiti, koku je naš lubi zahvaliti za to veliko 266. Službe.
čast, de je on človik 267. 1 Mz 19,24.
GOSPUD Jezus taku revnu na le-ta svejt rojen. Item, de se vucimo272 Boga za postal. 268. Izpeljano iz nem. glagola prangen, kar pomeni
takovo veliko dobruto zahvaliti inu častiti, de my ubozi, revni, ja, tudi fer- na vpadljiv način se izpostavljati, kazati v javnosti,
damnani človékj, danas taku k veliki časti pridemo, de smo my enu messu inu blesteti, bogotiti se.
kry s tem Synum Božym postali. Zakai ravnu le-ta večni Syn tiga večniga 269. Obleko, oblačilom; izposojeno iz srvn. gewant n.
Očeta, skuzi kateriga je nebu inu zemla iz ničesser stvarjena, ta je, kakor my (enak pomen), in sicer pred letom 1200 (H. Jazbec,
slišimo, en človik postal inu na ta svejt rojen kakor my, le samuč, de se je ž 2007, 46).
nym prez vsiga grejha godilu. Za tiga volo moremo my se hvaliti, de je Bug 270. Štuk.
naš brat, ja, naše messu inu kry postal. 271. Podobo; izposojeno iz srvn. ali nvn. bav. pilde n.
Takova velika čast se nej tem angelom, temuč nam človekom pergodila. Teh človékov narvekša (podoba) po 900 (H. Jazbec, 2007, 64).
Za tiga volo, aku so lih ti angeli ene častitiše stvari kakor my, taku je vsaj Bug čast, de je Bug človik 272. Vučimo.
nas več inu vissokeiši poštoval ali častil inu se k nam bliže podal kakor h tem postal.
273. Hudič.
angelom, potehmal je on en človik inu nikar en angel postal. 274. Začetek molitve (Besedje slovenskega knjižne-
Kadar my uže človeki takovu prov spomislimo inu bi je iz serca mogli ga jezika 16. stoletja).
verovati, taku bi imejla gvišnu takova neizrečena gnada inu dobruta našiga 275. »Človek je postal«. Citat je del besedila
lubiga GOSPUDA Boga enu vissoku veliku vesselje sturiti inu nas gnati, de bi božičnega napeva »Gaudete«, objavljenega v Piae
my Boga iz serca zatu zahvalili, njega lubili inu se radi njegove vole deržali. Cantiones leta 1582. Pesem z latinskim besedilom
V papeštvi se je ena historia pravila, de je ta Hudic273 na en čass v cerkov je v a cappella verziji popularizirala skupina Steeleye
k maši prišal inu kadar so v tim patrem274 ali v veri pejli le-te besséde (et homo Span leta 1973.
factus est.275 Božy Syn je človik postal) inu ty ludje so stali inu nejso doli po 276. Goljuf, slepar; izposojeno iz srvn. schelm(e) (niz-
kleknili, je on eniga po ustih ali za uhu šinil inu ga je krejgal inu djal: »Ti kotnež, goljuf) (M. Snoj, 2014, Slovar jezika Janeza
grobi šelm,276 se ne sramuješ, de ti taku stojiš kakor en pain277 inu nikar od Svetokriškega).
vesselia doli ne padeš ali doli ne poklekneš? Kadar bi Božy Syn naš brat bil 277. Panj (nerazsekan večji kos debla; po podiranju
postal, kakor je vaš, bi my ne vejdili, kej bi my imejli od vesselia ostati?« drevja preostali del debla; štor) (SSKJ).
Iest ne štemam, de je onu rejs, zakaj ta Hudič je nam inu GOSPUDU
Christusu presovraž. Ampak tu je gvišnu rejs, kateri je tu taku izmislil, ta je
eniga vissokiga duha imel inu to veliko čast dobru zastopil, katera se je nam
pergodila, v tem, de je Božy Syn človik postal nikar kakor Eva ni Adam, ka-
teri je iz zemle sturjen, temuč on je nam še bliže v rudi ali v žlahti, potehmal Tu človestvu
je on iz tiga messa inu kry te Divice Marie rojen kakor drugi človeki, vun Christusevu.
sameoč, de je ona, ta Divica, sama bila inu od Svetiga Duha posvičena prez
grejha inu od Svetiga Duha le-ta žegnanj sad počela, iz vunaj le-tiga je on
nam glih inu en pravi naturši žene syn.
Adam inu Eva nejsta rojena, temuč stvarjena, tiga Adama je Bug iz te
zemle sturil, to ženo pak iz njegoviga rebra. Koku veliku pak je Christus nam
bliže kakor ta Eva nje možu Adamu? Potehmal je on naše messu inu kry. Ta-
kovo čast bi my imejli vissoku štemati inu dobru v naša serca vtlačiti, de je ta
Syn Božy messu postal inu cilu obeniga rezlotka nej mej njegovim inu našim
messum, temuč de je niegovu messu prez grejha. Zakaj on je od Svetiga Duha
počet inu Bug je to dušo inu tu tellu te Divice Marie polno Svetiga Duha
nalyl, de je ona prez vsiga greiha bila, kadar je ona GOSPUDA Jezusa počela
inu
61
