Page 60 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 60
Izlaga tiga evangelia
255. Roystvu. II. Ta kraj ali meistu. svojem krajlestvom, aku lih nevejdeče, služiti inu urzah s svojo zapuvidjo h
III. Ta rymski cessar timu dati, de Divica Maria sred svojm zaročenim možum Iosefom v Betlee-
256. Zakonca. more h takovimu hem gre inu, kakor so ty preroki proprej bily prerokovali, tiga izveličarja
257. Prenočišče; izposojeno iz stvn. bav. heripërga roystvu služiti. tiga svita tam istu na luč ali na svitlobo pernesse, sicer kadar bi h timu skuzi
(prenočišče za tujce) pred 1050 (H. Jazbec, 2007, 35). cessarjevo zapuvid ne bil taku urzah dan, taku bi bila Iosef inu Maria dobru
258. Postelja; izposojeno iz srvn. spanbette (enak IIII. Koku se je le-tu doma ostala. Ampak Christus je imel v Betlehemi rojen biti, zatu more ta
pomen) (M. Snoj, 2014, Slovar jezika Janeza Svetok- roystvu godylu. cessar h timu urzah dati inu taku GOSPUDU Christusu k njegovimu roystu255
služiti, aku lih neiso ni cessar ni ta svejt kaj od tiga vejdili. Zakaj sicer je ta
riškega). Zakaj je le-ta historia sveit dobru taku hud inu nezveist, de bi je ony raiši bily pačili inu mudili,
259. Blazine, vzglavnika; izposojeno iz srvn. taku zapissana. kakor naprej pomagali. Ampak Bug pela svoj regiment ali regirainje taku, de
wangküssen (blazina) (Maks Pleteršnik: Slovensko- on nevejdeče čassi more sturiti, de bi se vejdeče nikuli več ne mogel tjakaj
perpraviti.
nemški slovar).
260. Dvoma (v Boga); sln. cbivlati je nastalo po Kadar sta ona uže cessarju to pokorsčino izkazat iz Galilee v Iudeo v
metatezi iz cviblati, slednje pa je izposojeno iz stvn. Betlehem prišla, pravi ta evangelist, je ta čass pred rokami bil, de je Divica
zwîvelôn (dvomiti) ali srvn. zwîvelen (dvomiti), in Maria imejla roditi. Tukaj so še cilu vse ričy nepripravlene inu nepernarejene.
Zakaj le-ta dva zakoinika256 sta vu eni ptuji deželi, vu enim ptujim mésti, gdi
sicer pred 13. stoletjem (H. Jazbec, 2007, 88). ona ni hiše ni dvora nejmata, inu aku sta ona lih, kakor je kumaj falilu, pria tile
261. Časty. tukaj imejla, taku ony vsaj ništer za nyu neiso marali. Čez le-tu vse je tu mes-
tu taistikrat taku polnu bilu, de, kakor ta evangelist pravi, ona nejsta prosto-
262. Usnjen (Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški ra ali mejsta imela v erpergah,257 moreta za tiga volo v to kravjo štalo inu tukaj
slovar). kakor ty ubogi ludje si pomoči inu za dobru vzeti, tukaj nej ni špampeta,258
eriuhe, polštra, vajkušnice259 ni blazinice, ni blazine bilu, ena butora slame je
263. Uspava (Matija Kastelec in Gregor Vorenc: tukaj morala tu bulše sturiti, de sta si ona per tej lubi živyni enu počivalsku
Slovensko-latinski slovar). mejstice morala sturiti. Tam istu v tardi zymi ponoči bode ta žlahtni, žegna-
ni sad, tu ditece Jezus, rojen.
264. Predpasnik; izposojeno iz nem. schurz (enak
pomen). Tu je kratku ta historia, katero je prez cbivla260 ta evangelist taku s flis-
som nam hotel naprej namalati, de bi vsaj, kir smo sicer vsi po naši hudi na-
turi merzli, enu maihinu naša serca mogel rezgrejti, kir je naš izveličar taku
revnu na svejt rojen. Betlehem bi dobru vrejdnu bilu, de bi onu taistikrat na
dnu tiga pakla bilu zagreznilu, kateru nej tulikajn casty261 svojmu izveličarju
izkazalu, de njemu kej enih ničic k zybeli ali kej en ussinat262 polšter ali en
slamni žakel k eni vaikušnici ne possodi. Njegova zybel je nerpoprei te lube
matere krilu, potle te iasli. Taku se le-tu ditece zyble inu usopy.263 Ta uboga
otročnica, aku ona ne hoče premrejti, taku se ona more svojem plačičem inu
z drugo žleht pripravico, katero je ona per sebi imejla, pokriti ali odejti. Za-
kaj le-tukaj nikogar nej, kateri bi materi ali ditetu hotel kaj possoditi, nym
služiti ali s tem narmanšim pomagati.
Zakaj mala vsaj ta evangelist le-tu roystvu taku ubogu inu revnu? Zatu,
de bi ti imel na nje pomisliti inu ga nikuli več pozabiti inu de si je tudi pustiš
k sercu yti inu susseb, kadar ti le-tukaj slišiš, de se je onu tebi k bulšimu zgu-
dilu, de ti boš nad tem vessel inu Bogu tudi hvaležen. Onu je reis ena dolga
raiža ali pot od Nazareta iz Galilee v Betlehem, ja, taku deleč kakor od
Lublane do nemškiga Graca, aku nikar dajle. Tukaj je dobru mislit, de ona
nej veliku hišne possode sebo pelala ali nessla. Taku te plinice, ali kar sicer h
takovi rejči sliši, tudi neiso zlu žlahtne bile, de je ona tu ditece lahkaj v nje
šurc264 ali sraico povila inu v iasli položila, zakaj ona ga nej mogla vselej v kri-
li imejti, je morala njemu te rutice grejti, ž nymi eno postelico sturiti inu
drugu djati. Mej tem je moralu tu lubu ditece v iasslih, v slami inu v seni si
pomagati inu za dobru vzeti. Iosef je tudi moral tu bulše sturiti inu more
dobru biti, de je kej ena dekla v hiši z vodenošeinjem inu z drugim nym slu-
žila, kakor vu eni potrebi, gdi en vsakateri ima volan biti h pomagajnju, am-
pak takovu nej zapissanu.
Inu se more dobru verovat, aku se je lih pravilu, de je ena mlada žena
v krauvji
60
255. Roystvu. II. Ta kraj ali meistu. svojem krajlestvom, aku lih nevejdeče, služiti inu urzah s svojo zapuvidjo h
III. Ta rymski cessar timu dati, de Divica Maria sred svojm zaročenim možum Iosefom v Betlee-
256. Zakonca. more h takovimu hem gre inu, kakor so ty preroki proprej bily prerokovali, tiga izveličarja
257. Prenočišče; izposojeno iz stvn. bav. heripërga roystvu služiti. tiga svita tam istu na luč ali na svitlobo pernesse, sicer kadar bi h timu skuzi
(prenočišče za tujce) pred 1050 (H. Jazbec, 2007, 35). cessarjevo zapuvid ne bil taku urzah dan, taku bi bila Iosef inu Maria dobru
258. Postelja; izposojeno iz srvn. spanbette (enak IIII. Koku se je le-tu doma ostala. Ampak Christus je imel v Betlehemi rojen biti, zatu more ta
pomen) (M. Snoj, 2014, Slovar jezika Janeza Svetok- roystvu godylu. cessar h timu urzah dati inu taku GOSPUDU Christusu k njegovimu roystu255
služiti, aku lih neiso ni cessar ni ta svejt kaj od tiga vejdili. Zakaj sicer je ta
riškega). Zakaj je le-ta historia sveit dobru taku hud inu nezveist, de bi je ony raiši bily pačili inu mudili,
259. Blazine, vzglavnika; izposojeno iz srvn. taku zapissana. kakor naprej pomagali. Ampak Bug pela svoj regiment ali regirainje taku, de
wangküssen (blazina) (Maks Pleteršnik: Slovensko- on nevejdeče čassi more sturiti, de bi se vejdeče nikuli več ne mogel tjakaj
perpraviti.
nemški slovar).
260. Dvoma (v Boga); sln. cbivlati je nastalo po Kadar sta ona uže cessarju to pokorsčino izkazat iz Galilee v Iudeo v
metatezi iz cviblati, slednje pa je izposojeno iz stvn. Betlehem prišla, pravi ta evangelist, je ta čass pred rokami bil, de je Divica
zwîvelôn (dvomiti) ali srvn. zwîvelen (dvomiti), in Maria imejla roditi. Tukaj so še cilu vse ričy nepripravlene inu nepernarejene.
Zakaj le-ta dva zakoinika256 sta vu eni ptuji deželi, vu enim ptujim mésti, gdi
sicer pred 13. stoletjem (H. Jazbec, 2007, 88). ona ni hiše ni dvora nejmata, inu aku sta ona lih, kakor je kumaj falilu, pria tile
261. Časty. tukaj imejla, taku ony vsaj ništer za nyu neiso marali. Čez le-tu vse je tu mes-
tu taistikrat taku polnu bilu, de, kakor ta evangelist pravi, ona nejsta prosto-
262. Usnjen (Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški ra ali mejsta imela v erpergah,257 moreta za tiga volo v to kravjo štalo inu tukaj
slovar). kakor ty ubogi ludje si pomoči inu za dobru vzeti, tukaj nej ni špampeta,258
eriuhe, polštra, vajkušnice259 ni blazinice, ni blazine bilu, ena butora slame je
263. Uspava (Matija Kastelec in Gregor Vorenc: tukaj morala tu bulše sturiti, de sta si ona per tej lubi živyni enu počivalsku
Slovensko-latinski slovar). mejstice morala sturiti. Tam istu v tardi zymi ponoči bode ta žlahtni, žegna-
ni sad, tu ditece Jezus, rojen.
264. Predpasnik; izposojeno iz nem. schurz (enak
pomen). Tu je kratku ta historia, katero je prez cbivla260 ta evangelist taku s flis-
som nam hotel naprej namalati, de bi vsaj, kir smo sicer vsi po naši hudi na-
turi merzli, enu maihinu naša serca mogel rezgrejti, kir je naš izveličar taku
revnu na svejt rojen. Betlehem bi dobru vrejdnu bilu, de bi onu taistikrat na
dnu tiga pakla bilu zagreznilu, kateru nej tulikajn casty261 svojmu izveličarju
izkazalu, de njemu kej enih ničic k zybeli ali kej en ussinat262 polšter ali en
slamni žakel k eni vaikušnici ne possodi. Njegova zybel je nerpoprei te lube
matere krilu, potle te iasli. Taku se le-tu ditece zyble inu usopy.263 Ta uboga
otročnica, aku ona ne hoče premrejti, taku se ona more svojem plačičem inu
z drugo žleht pripravico, katero je ona per sebi imejla, pokriti ali odejti. Za-
kaj le-tukaj nikogar nej, kateri bi materi ali ditetu hotel kaj possoditi, nym
služiti ali s tem narmanšim pomagati.
Zakaj mala vsaj ta evangelist le-tu roystvu taku ubogu inu revnu? Zatu,
de bi ti imel na nje pomisliti inu ga nikuli več pozabiti inu de si je tudi pustiš
k sercu yti inu susseb, kadar ti le-tukaj slišiš, de se je onu tebi k bulšimu zgu-
dilu, de ti boš nad tem vessel inu Bogu tudi hvaležen. Onu je reis ena dolga
raiža ali pot od Nazareta iz Galilee v Betlehem, ja, taku deleč kakor od
Lublane do nemškiga Graca, aku nikar dajle. Tukaj je dobru mislit, de ona
nej veliku hišne possode sebo pelala ali nessla. Taku te plinice, ali kar sicer h
takovi rejči sliši, tudi neiso zlu žlahtne bile, de je ona tu ditece lahkaj v nje
šurc264 ali sraico povila inu v iasli položila, zakaj ona ga nej mogla vselej v kri-
li imejti, je morala njemu te rutice grejti, ž nymi eno postelico sturiti inu
drugu djati. Mej tem je moralu tu lubu ditece v iasslih, v slami inu v seni si
pomagati inu za dobru vzeti. Iosef je tudi moral tu bulše sturiti inu more
dobru biti, de je kej ena dekla v hiši z vodenošeinjem inu z drugim nym slu-
žila, kakor vu eni potrebi, gdi en vsakateri ima volan biti h pomagajnju, am-
pak takovu nej zapissanu.
Inu se more dobru verovat, aku se je lih pravilu, de je ena mlada žena
v krauvji
60
