Page 54 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 54
Izlaga tiga evangelia
198. Preračunati; izposojeno iz srvn. reiten (priprav- Ty Iudje bi bily imejli Tukaj bi bily ty Iudje imejli preraitati198 inu premisliti: Kakov ta mož bo za
ljati, šteti, računati, preudarjati) (M. Snoj, 2014, Slovar takovu pričovanje gori ena persona, pred katero se Ioannes taku globoku ponižuie inu pravi, de nej
vzeti. vrejden, de bi on niemu v tem narmanšim imel služiti? Lubi Ioannes, bi ti tiga
jezika Janeza Svetokriškega).
ne imel vrejden biti? »Ia, jest (pravi on) ga nejsim vrejden, sicer si bodem jest,
199. Odslej, poslej, zatem (M. Snoj, 2014, Slovar gdur hočem, taku sim jest vsaj pruti le-timu možu ništer.« Verže taku vso svo-
jezika Janeza Svetokriškega in Maks Pleteršnik: jo svetust od sebe inu pravi, on bi hotel na tem zadosti imejti, kadar bi on le-ti-
ga moža le-taku deleč mogel užyti, de bi on njemu mogel te črevle brissati.
Slovenskonemški slovar). Koku Ioannes svoj Natu de bi uže ty Iudje nikar ne mislili, de se cilu preveliku poniža po-
200. Prerok Izaija. karst ulaga. tehmal,199 kir je on ta karst gori naredil inu en sussebni pridigar bil, podvučy
201. Po Iz 20,3 naj bi bili prebivalci Etiopije oz. on nje lipu za takoviga karsta volo inu pravi: »Iest imam ravnu ta znameinja
202. Iz 2N0u,3b–ij4e.. Ierem. 18. per meni kakor ty drugi preroki.« Ieremias je nossil en lessen iarem, Ezajas200
203. Čudesi; izposojeno iz srvn. zeichen m. (znak, je buss hodil inu nag, kadar je on tem Egypterjem inu Murom201 prerokoval,
čudežno znamenje, čudo), in sicer v 12. stoletju (H. koku bi ony imejli od sovražnikov obrupani inu izslejčeni biti, Esa. 20.202 Taku
pravi Ioannes: »Pelam jest tudi eno novo pridigo inu nova čudessa. Iest pri-
Jazbec, 2007, 88). digujem, vy bi imejli GOSPUDU ta pot perpraviti. Takoviga bi meni nikar
204. Zaničevali, prezirali; izposojeno iz nvn. verachten ne bilu potreba pridigovati, kadar bi ta pot poprej perpravlen bil. Potler
(zaničevati, prezirati), gre za knjižno (biblijsko) izpo- umyvam inu karstim jest vas k znameinju, de ste vy nečisti inu gardy. Takovu
sojenko po letu 1500. Lahko pa je izposojeno tudi iz kopainje jest začnem, ampak on bode vam eno drugo inu bulšo kopel perpra-
srvn. verahten (zaničevati, prezirati) v 12. stoletju (H. vil inu vas bo s tém Svetim Duhum karstil.«
Iudje ne slušaje Taku je uže vse kmallu tjakaj namerjenu, de bi ony le-tiga moža ne
Jazbec, 2007, 39). Ioannesa. imejli pustit mimu yti, temuč na Ioannesovo pridigo misliti. Pole Ioannes je
205. Nepravega, napačnega, neprimernega, lažnega,
nam pravil od eniga, kateri bode za nym gori stopil, ta je gvišnu on, kateri se
nepoštnega; izposojeno iz srvn. valsch (nepravi, na- s pridigami inu caihni203 zdaj taku silnu pusty viditi. Ali kaj se zgody? Ioanne-
pačen, neprimeren, lažen, nepošten) v 12. stoletju, sa so ony dobru poslušali, ampak njegovimu pričovainju ony nejso verovali,
možna tudi knjižna izposoja iz nvn. falsch (H. Jazbec, ja, ony so nyu oba umurili, Christusa inu njegoviga naprej tekača, so Ioanne-
su to glavo odsekali inu Christusa so križali, od kateriga je Ioannes taku zvei
2007, 37). stu pridigoval inu eniga vsakateriga opominal, de bi njega gori vzel. Takovi
206. Temelja, osnove; izposojeno iz srvn. grunt m. ali pobožni ludje so ony vselej bily, kateri nejso le-teh prerokov pridige ferrah-
stvn. grunt m. ali nvn. Grund m. (temelj, osnova, dno, tali,204 nje pregainali inu je nad tem do smerti ubyli. Temuč potler tudi Chris-
zemlja, razlog) (H. Jazbec, 2007, 45, in M. Snoj, 2014, tusa, tiga GOSPUDA samiga, kateriga so ony oznanjovali, križali.
Slovar jezika Janeza Svetokriškega, http://www.fran. Ti papežniki na ta Na ta današni dan se onu ravnu taku godi, zakaj Christus more vsaj kri-
današni dan ne slušajo. žan biti nikar le v lastni personi, temuč tudi v njegovih vudih. My bi radi
si/139/slovar-jezika-janeza-svetokriskega).
207. Krivoverci; izpeljano iz srvn. ketzer m. (krivove- eniga vsakateriga na ta pravi pot tiga izveličainja z Ioannesom red vižati, kir
pravim»Onu nej izvunaj Christusa obeniga odpusčanja teh greihov ni večni-
rec) v začetku 13. stoletja (H. Jazbec, 2007, 49). ga lebna.« Ali kaj se zgodi? Če zvejsteši my te ludi od lastnih dell kakor od
208. Obsoja, preklinja, zavrača; izposojeno iz srvn. eniga falš205 grunta206 na to pravo skalo Christusa vižamo, s teim britkeiši naša
verdamnen (obsojati, prekleti, zavreči) v 12. stoletju zupar partya nas s kecarmi207 zmerja inu ferdamuje,208 kir takovu se ne rajma209
zž nyh vukum, kakor en vsakateri vej, ony vižajo v te kloštre, bero maše,
ali pa gre za knjižno izposojenko po letu 1500 iz derže dusšne maše inu vigilie, štifftajo210 Božje službe, têko rumati, kupujo
zgodnje nvn. verdamnen (enak pomen) (H. Jazbec, odpustke etc. Tu se pak ne pravi na Christusa vižati, temuč raven Christusa
druge poti v nebu iskati. Zupar tu my govorimo inu opominamo te ludi, de
2007, 39–40). se ony na Ioannesovu pričovainje derže, kateri na Christusa viža. Tu je timu
209. Ne ustreza, ne soglaša; izposojeno iz nem. sich papežu inu njegovimu kardellu neterpežlivu, ferdamnajo nas nad tem kakor
reimen (rimati se, soglašati, ujemati se, biti primeren) kecarje, inu kadar bi je ony mogli, taku bi ga ony na nyh voli nikar ne pusti-
(M. Snoj, 2014, Slovar jezika Janeza Svetokriškega). li mankati, ony bi nam ravnu taku lonali211 inu nas zahvalili, kakor so Iudje
svetimu Ioannesu.
210. Iznajdejo, izmišljujejo si; izposojeno iz srvn. Zakaj pak so ony nam taku sovraž inu ne mogo nas taku cilu terpejti? Za
stiften (postaviti, ustanoviti, zgraditi, pozidati, ob- obeniga druziga urzaha212 volo, kakor de my z Ioannesom pridigujemo, ony bi se
delovati, najeti, urediti, izpeljati, pognati, povzročiti, imejli ponižati pred Christusom inu se zo vso nyh Božjo službo inu dobrimi deli
se nikar vrejdni štemati,213 de bi ony njemu te črevle izbrissali. Zakaj tu morajo ony
organizirati, iznajti, izmisliti si) v 12. stoletju ali iz ja sami spoznati, de je Ioannes veliku sveteiši bil kakor ony, vener pravi: »Jest ne
nvn. stiften (podariti, ustanoviti, povzročiti, narediti, hočem na takovo svetust gledati, kadar bi jest le mogel k tej gnadi214 priti, de bi
jest njemu njegove črevle imel izuti ali brissati, na tem bi jest hotel zadosti imejti.«
delati, izmisliti si) (H. Jazbec, 2007, 78). Takovo
211. Poplačali, nagradili; izpeljano iz srvn. lôn, lône,
lonne m./n. (nagrada, plačilo) ali stvn. lônôn (popla-
čati) ali nvn. lohnen (poplačati) (H. Jazbec, 2007, 53).
212. Vzroka; izposojeno iz srvn. bav. ursach, srvn.
ursache f. (vzrok), in sicer pred letom 1200 (H. Jazbec,
2007, 87).
214. Milosti; izposojeno iz srvn. g(e)nâde f. (milost), in
sicer med 900 in 1200 (H. Jazbec, 2007, 45).
213. Štemati se (biti domišljav, prevzeten); štemati
(ceniti, imeni rad) (SSKJ).
54
198. Preračunati; izposojeno iz srvn. reiten (priprav- Ty Iudje bi bily imejli Tukaj bi bily ty Iudje imejli preraitati198 inu premisliti: Kakov ta mož bo za
ljati, šteti, računati, preudarjati) (M. Snoj, 2014, Slovar takovu pričovanje gori ena persona, pred katero se Ioannes taku globoku ponižuie inu pravi, de nej
vzeti. vrejden, de bi on niemu v tem narmanšim imel služiti? Lubi Ioannes, bi ti tiga
jezika Janeza Svetokriškega).
ne imel vrejden biti? »Ia, jest (pravi on) ga nejsim vrejden, sicer si bodem jest,
199. Odslej, poslej, zatem (M. Snoj, 2014, Slovar gdur hočem, taku sim jest vsaj pruti le-timu možu ništer.« Verže taku vso svo-
jezika Janeza Svetokriškega in Maks Pleteršnik: jo svetust od sebe inu pravi, on bi hotel na tem zadosti imejti, kadar bi on le-ti-
ga moža le-taku deleč mogel užyti, de bi on njemu mogel te črevle brissati.
Slovenskonemški slovar). Koku Ioannes svoj Natu de bi uže ty Iudje nikar ne mislili, de se cilu preveliku poniža po-
200. Prerok Izaija. karst ulaga. tehmal,199 kir je on ta karst gori naredil inu en sussebni pridigar bil, podvučy
201. Po Iz 20,3 naj bi bili prebivalci Etiopije oz. on nje lipu za takoviga karsta volo inu pravi: »Iest imam ravnu ta znameinja
202. Iz 2N0u,3b–ij4e.. Ierem. 18. per meni kakor ty drugi preroki.« Ieremias je nossil en lessen iarem, Ezajas200
203. Čudesi; izposojeno iz srvn. zeichen m. (znak, je buss hodil inu nag, kadar je on tem Egypterjem inu Murom201 prerokoval,
čudežno znamenje, čudo), in sicer v 12. stoletju (H. koku bi ony imejli od sovražnikov obrupani inu izslejčeni biti, Esa. 20.202 Taku
pravi Ioannes: »Pelam jest tudi eno novo pridigo inu nova čudessa. Iest pri-
Jazbec, 2007, 88). digujem, vy bi imejli GOSPUDU ta pot perpraviti. Takoviga bi meni nikar
204. Zaničevali, prezirali; izposojeno iz nvn. verachten ne bilu potreba pridigovati, kadar bi ta pot poprej perpravlen bil. Potler
(zaničevati, prezirati), gre za knjižno (biblijsko) izpo- umyvam inu karstim jest vas k znameinju, de ste vy nečisti inu gardy. Takovu
sojenko po letu 1500. Lahko pa je izposojeno tudi iz kopainje jest začnem, ampak on bode vam eno drugo inu bulšo kopel perpra-
srvn. verahten (zaničevati, prezirati) v 12. stoletju (H. vil inu vas bo s tém Svetim Duhum karstil.«
Iudje ne slušaje Taku je uže vse kmallu tjakaj namerjenu, de bi ony le-tiga moža ne
Jazbec, 2007, 39). Ioannesa. imejli pustit mimu yti, temuč na Ioannesovo pridigo misliti. Pole Ioannes je
205. Nepravega, napačnega, neprimernega, lažnega,
nam pravil od eniga, kateri bode za nym gori stopil, ta je gvišnu on, kateri se
nepoštnega; izposojeno iz srvn. valsch (nepravi, na- s pridigami inu caihni203 zdaj taku silnu pusty viditi. Ali kaj se zgody? Ioanne-
pačen, neprimeren, lažen, nepošten) v 12. stoletju, sa so ony dobru poslušali, ampak njegovimu pričovainju ony nejso verovali,
možna tudi knjižna izposoja iz nvn. falsch (H. Jazbec, ja, ony so nyu oba umurili, Christusa inu njegoviga naprej tekača, so Ioanne-
su to glavo odsekali inu Christusa so križali, od kateriga je Ioannes taku zvei
2007, 37). stu pridigoval inu eniga vsakateriga opominal, de bi njega gori vzel. Takovi
206. Temelja, osnove; izposojeno iz srvn. grunt m. ali pobožni ludje so ony vselej bily, kateri nejso le-teh prerokov pridige ferrah-
stvn. grunt m. ali nvn. Grund m. (temelj, osnova, dno, tali,204 nje pregainali inu je nad tem do smerti ubyli. Temuč potler tudi Chris-
zemlja, razlog) (H. Jazbec, 2007, 45, in M. Snoj, 2014, tusa, tiga GOSPUDA samiga, kateriga so ony oznanjovali, križali.
Slovar jezika Janeza Svetokriškega, http://www.fran. Ti papežniki na ta Na ta današni dan se onu ravnu taku godi, zakaj Christus more vsaj kri-
današni dan ne slušajo. žan biti nikar le v lastni personi, temuč tudi v njegovih vudih. My bi radi
si/139/slovar-jezika-janeza-svetokriskega).
207. Krivoverci; izpeljano iz srvn. ketzer m. (krivove- eniga vsakateriga na ta pravi pot tiga izveličainja z Ioannesom red vižati, kir
pravim»Onu nej izvunaj Christusa obeniga odpusčanja teh greihov ni večni-
rec) v začetku 13. stoletja (H. Jazbec, 2007, 49). ga lebna.« Ali kaj se zgodi? Če zvejsteši my te ludi od lastnih dell kakor od
208. Obsoja, preklinja, zavrača; izposojeno iz srvn. eniga falš205 grunta206 na to pravo skalo Christusa vižamo, s teim britkeiši naša
verdamnen (obsojati, prekleti, zavreči) v 12. stoletju zupar partya nas s kecarmi207 zmerja inu ferdamuje,208 kir takovu se ne rajma209
zž nyh vukum, kakor en vsakateri vej, ony vižajo v te kloštre, bero maše,
ali pa gre za knjižno izposojenko po letu 1500 iz derže dusšne maše inu vigilie, štifftajo210 Božje službe, têko rumati, kupujo
zgodnje nvn. verdamnen (enak pomen) (H. Jazbec, odpustke etc. Tu se pak ne pravi na Christusa vižati, temuč raven Christusa
druge poti v nebu iskati. Zupar tu my govorimo inu opominamo te ludi, de
2007, 39–40). se ony na Ioannesovu pričovainje derže, kateri na Christusa viža. Tu je timu
209. Ne ustreza, ne soglaša; izposojeno iz nem. sich papežu inu njegovimu kardellu neterpežlivu, ferdamnajo nas nad tem kakor
reimen (rimati se, soglašati, ujemati se, biti primeren) kecarje, inu kadar bi je ony mogli, taku bi ga ony na nyh voli nikar ne pusti-
(M. Snoj, 2014, Slovar jezika Janeza Svetokriškega). li mankati, ony bi nam ravnu taku lonali211 inu nas zahvalili, kakor so Iudje
svetimu Ioannesu.
210. Iznajdejo, izmišljujejo si; izposojeno iz srvn. Zakaj pak so ony nam taku sovraž inu ne mogo nas taku cilu terpejti? Za
stiften (postaviti, ustanoviti, zgraditi, pozidati, ob- obeniga druziga urzaha212 volo, kakor de my z Ioannesom pridigujemo, ony bi se
delovati, najeti, urediti, izpeljati, pognati, povzročiti, imejli ponižati pred Christusom inu se zo vso nyh Božjo službo inu dobrimi deli
se nikar vrejdni štemati,213 de bi ony njemu te črevle izbrissali. Zakaj tu morajo ony
organizirati, iznajti, izmisliti si) v 12. stoletju ali iz ja sami spoznati, de je Ioannes veliku sveteiši bil kakor ony, vener pravi: »Jest ne
nvn. stiften (podariti, ustanoviti, povzročiti, narediti, hočem na takovo svetust gledati, kadar bi jest le mogel k tej gnadi214 priti, de bi
jest njemu njegove črevle imel izuti ali brissati, na tem bi jest hotel zadosti imejti.«
delati, izmisliti si) (H. Jazbec, 2007, 78). Takovo
211. Poplačali, nagradili; izpeljano iz srvn. lôn, lône,
lonne m./n. (nagrada, plačilo) ali stvn. lônôn (popla-
čati) ali nvn. lohnen (poplačati) (H. Jazbec, 2007, 53).
212. Vzroka; izposojeno iz srvn. bav. ursach, srvn.
ursache f. (vzrok), in sicer pred letom 1200 (H. Jazbec,
2007, 87).
214. Milosti; izposojeno iz srvn. g(e)nâde f. (milost), in
sicer med 900 in 1200 (H. Jazbec, 2007, 45).
213. Štemati se (biti domišljav, prevzeten); štemati
(ceniti, imeni rad) (SSKJ).
54
