Page 50 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 50
Izlaga tiga evangelia
ni sleip, ni videč biti, kakor je ta exempel z našimi zuparniki, tejmi papežni-
ki pred očyma.
Summa le-tiga vuka. Tu je uže ta drugi štuk, kateri se ima le-tukaj dobru merkati, de je ta
evangelium en vuk inu pridiga, za te uboge, tu je, za tu režalene, zmartrane
visty, katere svojo revo in jamer počutio inu se pred Božjim serdom inu prav-
do prestrašio inu boje. Nikar za te bogate, kateri vse svoje djanje inu misli
tjakaj obernejo, de ony mogo le-tukaj veliko čast inu blagu imejti inu v ves-
seljei inu v dobrih luptih živeti. Zatu je on nym, v nyh ušesih ena smeišna,
čudna pridiga, kadar Christus ta GOSPUD pravi, tem ubozim bode ta evan-
gelium pridigovan, kateriga ony ne pergerujo vejditi, ni se ga vučiti, ia ga
derže za eno norrost, se nikar le na nym pohuišajo, temuč ga pregainajo inu
šentujo, kakor eno kecaryo. Kakor my vidimo na papežu inu na njegovih
neduhovnih cardinalih, škoffih, etc. Tudi na tem vegšim dejllu teh nar vegših
inu mogočniših posvitnih gospostvih inu oblastnikih, kateri ž nym derže, de
se taku vse, kar je brumnu, svetu, veliku inu mogočnu na tim svejtu, se zupar
ta evangeli stavi.
Posvitna modrost, Pred takovim pohuišainem kakor je rečenu, opomina GOSPUD Chris-
svetust je evangeliu tus svoje kardelce inu pravi: »Dobru ali blagur je timu, kateri se na meni ne
sovraž. pohuiša.« Kakor de bi on hotel reči: Kadar vy uže bote vidili inu izkussili, de
se ta sveit bo na mojej bessédi pohuišal inu vas, kir ga spoznate, nad nym
bodo pregainali, taku se ne pustite zmotiti, ne žalostne sturiti, temuč mislite,
ter vsaj je onu Christusu Božymu Synuvi, našimu GOSPUDU samimi taku
šlu, inu aku je on lih taku silnu pridigoval inu tulikajn veliu častitih čudessi
sturil, taku vsaj nym ništer nei pomagallu. Inu de bi my ja imejli ene misli
biti, se niar tiga svita modrust, čast, oblast inu veliku množico ne pustili zmo-
titi inu pohuišati, taku je on nas taku zvejstu opominal, de bi my na niemu inu
na njegovi bessédi močnu imejli deržati, ker on pravi: Blagur je timu, kateri
se na meni ne pohuiša.
Hynavci se na Kadar se je onu tedaj našimu lubimu GOSPUDU Christusu Jezusu sa-
evangeliu zblaznio. mimi permerilu, de se je njegov lastan folk, katerimu je on bil oblublen inu
poslan, k Izveličarju, se je na nym pohuišal, inu aku so ony lih njegova časti-
ta, velika čudessa vidili, katera je on pred nyh očima dellal, se vener, skuzi ta
ista neiso pustili perpraviti, de bi bily njegovi pridigi verovali inu njega gori
vzeli, ja so njega križali inu umurili etc. Taku my dobru moramo molčati inu
se nikar tožiti, kadar my za tiga evangelia volo tudi bomo ferrahtani, zašpo-
tovani inu pregainani. Takov vuk od pohuišainja je vissoku potrejben, susseb
k našim čassom, ker en slejdni ta lubi evangelium šentuje inu se na nym po-
huiša.
Potreben troštliv navuk Taku ima vaša lubezan iz tiga današniga evangelia en siln vissok vuk,
od zmote inu na katerim naše izveličainje inu ta večni leben ležy, zlasti, de se my vuči-
zblaznene. mo, koku je Christus en krajl te gnade inu vsiga trošta, kateri hoče tem
ubozim režalenim vistem, skuzi svoj evangelium priaznivu govoriti inu nje
v greihih troštati inu nym k večnimu lebnu pomagati. Zakaj aku je lih ta
ostri posvitni regiment tudi Božje krajlestvu, taku je onu vsaj le njegove
livice krajlestvu, kateru ima gori nehati. Tu je pak njegovu pravu inu več-
nu krajlestvu, kateru k nam pride skuzi bessédo, kadar my, ker nas tiga
greiha inu te smeri butora tlači, (Zakaj takovim on bode pridigovan) ta
isti gori vzamemo inu mu verujemo. Ta nas tedaj trošta inu zažihra, de my
gvišnu na Christusa imamo tjakaj ijti inu z gvišnim zanesseinjem reči: »Iest
verujem na mojga GOSPUDA Jezusa Christusa, kateri je te sleipe videče
te krulove ravne ali hodeče, te gobove čiste, te glihe slišajoče inu ta mertve
155. Mt 11,5. žive sturil,155 to bessedo jest imam inu sim za tiga volo gvišen, de on mene
v mojeh narvissokeiših nadlugah ne bode pustil tečati, temuč mene iz
te smer-
50
ni sleip, ni videč biti, kakor je ta exempel z našimi zuparniki, tejmi papežni-
ki pred očyma.
Summa le-tiga vuka. Tu je uže ta drugi štuk, kateri se ima le-tukaj dobru merkati, de je ta
evangelium en vuk inu pridiga, za te uboge, tu je, za tu režalene, zmartrane
visty, katere svojo revo in jamer počutio inu se pred Božjim serdom inu prav-
do prestrašio inu boje. Nikar za te bogate, kateri vse svoje djanje inu misli
tjakaj obernejo, de ony mogo le-tukaj veliko čast inu blagu imejti inu v ves-
seljei inu v dobrih luptih živeti. Zatu je on nym, v nyh ušesih ena smeišna,
čudna pridiga, kadar Christus ta GOSPUD pravi, tem ubozim bode ta evan-
gelium pridigovan, kateriga ony ne pergerujo vejditi, ni se ga vučiti, ia ga
derže za eno norrost, se nikar le na nym pohuišajo, temuč ga pregainajo inu
šentujo, kakor eno kecaryo. Kakor my vidimo na papežu inu na njegovih
neduhovnih cardinalih, škoffih, etc. Tudi na tem vegšim dejllu teh nar vegših
inu mogočniših posvitnih gospostvih inu oblastnikih, kateri ž nym derže, de
se taku vse, kar je brumnu, svetu, veliku inu mogočnu na tim svejtu, se zupar
ta evangeli stavi.
Posvitna modrost, Pred takovim pohuišainem kakor je rečenu, opomina GOSPUD Chris-
svetust je evangeliu tus svoje kardelce inu pravi: »Dobru ali blagur je timu, kateri se na meni ne
sovraž. pohuiša.« Kakor de bi on hotel reči: Kadar vy uže bote vidili inu izkussili, de
se ta sveit bo na mojej bessédi pohuišal inu vas, kir ga spoznate, nad nym
bodo pregainali, taku se ne pustite zmotiti, ne žalostne sturiti, temuč mislite,
ter vsaj je onu Christusu Božymu Synuvi, našimu GOSPUDU samimi taku
šlu, inu aku je on lih taku silnu pridigoval inu tulikajn veliu častitih čudessi
sturil, taku vsaj nym ništer nei pomagallu. Inu de bi my ja imejli ene misli
biti, se niar tiga svita modrust, čast, oblast inu veliku množico ne pustili zmo-
titi inu pohuišati, taku je on nas taku zvejstu opominal, de bi my na niemu inu
na njegovi bessédi močnu imejli deržati, ker on pravi: Blagur je timu, kateri
se na meni ne pohuiša.
Hynavci se na Kadar se je onu tedaj našimu lubimu GOSPUDU Christusu Jezusu sa-
evangeliu zblaznio. mimi permerilu, de se je njegov lastan folk, katerimu je on bil oblublen inu
poslan, k Izveličarju, se je na nym pohuišal, inu aku so ony lih njegova časti-
ta, velika čudessa vidili, katera je on pred nyh očima dellal, se vener, skuzi ta
ista neiso pustili perpraviti, de bi bily njegovi pridigi verovali inu njega gori
vzeli, ja so njega križali inu umurili etc. Taku my dobru moramo molčati inu
se nikar tožiti, kadar my za tiga evangelia volo tudi bomo ferrahtani, zašpo-
tovani inu pregainani. Takov vuk od pohuišainja je vissoku potrejben, susseb
k našim čassom, ker en slejdni ta lubi evangelium šentuje inu se na nym po-
huiša.
Potreben troštliv navuk Taku ima vaša lubezan iz tiga današniga evangelia en siln vissok vuk,
od zmote inu na katerim naše izveličainje inu ta večni leben ležy, zlasti, de se my vuči-
zblaznene. mo, koku je Christus en krajl te gnade inu vsiga trošta, kateri hoče tem
ubozim režalenim vistem, skuzi svoj evangelium priaznivu govoriti inu nje
v greihih troštati inu nym k večnimu lebnu pomagati. Zakaj aku je lih ta
ostri posvitni regiment tudi Božje krajlestvu, taku je onu vsaj le njegove
livice krajlestvu, kateru ima gori nehati. Tu je pak njegovu pravu inu več-
nu krajlestvu, kateru k nam pride skuzi bessédo, kadar my, ker nas tiga
greiha inu te smeri butora tlači, (Zakaj takovim on bode pridigovan) ta
isti gori vzamemo inu mu verujemo. Ta nas tedaj trošta inu zažihra, de my
gvišnu na Christusa imamo tjakaj ijti inu z gvišnim zanesseinjem reči: »Iest
verujem na mojga GOSPUDA Jezusa Christusa, kateri je te sleipe videče
te krulove ravne ali hodeče, te gobove čiste, te glihe slišajoče inu ta mertve
155. Mt 11,5. žive sturil,155 to bessedo jest imam inu sim za tiga volo gvišen, de on mene
v mojeh narvissokeiših nadlugah ne bode pustil tečati, temuč mene iz
te smer-
50
