Page 49 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 49
na III. nedello tiga adventa.
nu vejst gledamo, kakova my v sebi počutimo, kakor na ta evangelion od
Christusa, tu je, kadar naše djanje inu nehainje več pustimo nas izkušati inu
kumrati, kakor ta gnafa našiga lubiga GOSPUDA Jezusa Christusa, v evan-
geliu oznanjena, nas more troštati. Takovu zblazneinje ali zmota nej taku
gmain, kakor te perve dvej, zakai le ty pravi karšeniki bodo ž nym izkušeni
inu martrani, ali onu čez vso masso težku dei inu kadar bo onu prez svetiga
Duha pomuči inu trošta bilu taku bi iz nas obedan v takovim zblaznenju mo-
gel obstati.
Taku je ta lubi GOSPUD Christus povsod na tém sveitu zblazneni inu Kateri se na Christusu
zmotni pridigar, kakor on zdajci po le-tim evangeliu še očitiši govori, de se ty pohuiša, ta bode moral
ludie na le-tej pridigi bodo opoteknjli inu njo ferrahtali inu pregainali. Kaj pak svojo štraifingo nossiti.
ta svejt za en urtel zatu bode moral prestati, tu daje na znanje ta strašna pridi-
ga, zupar ta try meista, Kapernaum,146 Chorazin147 inu Bethsajda.148 Item, ta ostra 146. Kafarnaum, nekdanje naselje ob Genezareškem
tožba Christuseva zupar te Iude, ker on pravi: »Iohannes je en oster pridigar jezeru v Galileji, kjer naj bi po navedkih iz Nove
bil, je le divji med jeidil inu kobilice,149 nei druziga pyl kakor vodo, je tudi h zaveze živeli apostoli Peter, Andrej in Jakob Veliki ter
timu en cilu terd leben pelal. Ali kaj je pomagallu? Vy ste ga vener dolžili, on evangelista Janez in Matej. Po navedbi slednjega naj
bi imel tiga Hudiča. Iest (pravi on) jejm inu pyem z enim vsakaterim inu se Matth. 11. bi tam nekaj časa deloval tudi Jezus (Mt 4,12–13).
deržim na tu narpriazniviše k ludem, taku moram jest vom150 en požreišnik inu Luc. 7. 147. Horazin, nekdanje naselje ob Genezareškem
jezeru v Galileji, nedaleč od Kefernauma. Matejev
en pyanec biti, kateri se k colnarjem inu k greišnikom deržy.151 Ne more taku evangelij navaja, da je Jezus začel grajati mesta, v
nihče s teimi strupovitimi kačami, temi hynavci inu samohvalci vun priti. Aku katerih se je zgodilo največ njegovih mogočnih del
edan fray žive inu se priaznivu k ludem deržy, taku nej dobru, aku en drugi (Mt 11,20–24).
oster inu terd leben pela, taku onu pak tudi nej dobru. Koku bi se tedaj imejlu 148. Betsajda, tretje nekdanje naselje ob
timu sramontimu svituvi še dellati. Tu bi njemu moglu dopasti, kadar bi se vse Genezareškem jezeru v Galileji, v katerem je
hvalilu, kar on della, ker on vsaj ništer praviga inu dobriga ne stury. deloval (in ga kasneje grajal) Jezus. Po Janezovem
Takovu zblaznenje se more terpejti, zakaj kar onu h timu istimu kratu, Teh pridigarjev trošt evangeliju je bila tudi domači kraj apostolov Petra,
kadar je GOSPUD Christus sam pridigoval inu je s čudessi dežyl152 inu znižil, zupar tu pohuišanje. Andreja in Filipa (Jn 1,44).
149. Mr 1,6
da so ty sleipi videči, ty gluhi slišeoči, ty krulovi ravni, ty gobovi čisti, ty 150. Vam.
mertvi zupet živi postali,153 nej hotelu pomagati, tamuč ta beséda je vener fer- 151. Mt 11,19: Lk 7,34.
rahtana inu on, ta lubi GOSPUD Christus, je nad teim na križ perbie inu ty 152. Deževati (M. Snoj, Slovar jezika
apostoli iz iudovske dežele pregnani inu nigdir na tém cejlim svejtu, za le-te Janeza Svetokriškega).
pridige volo neiso mogli žiher biti. Kaj se my hočmo tedaj zlu na teim tožiti? 153. Mt 11,5.
Inu kaj je čudu, da ta sveit ta sveti evangelium inu prave pridigarje, k
našimu čassu taku pregainja inu z nogami po nyh teče? Tàr vsaj onu tamkaj 154. Mt 11,17.
Christusu našimu GOSPUDU samimu inu tem apostolom se nej drugači
godilu inu šlu, kateri nejso le-to bessedo pelali, temuč tudi silna velika ču-
dessa dellali, katerim glih ny ne dellamo, temuč le to pohuišansko bessedo
pelamo.
Za tiga volo se ga my taku imamo navaditi inu se tu pustit zgoditi, zakai Evangelium
timu evangeliu nikuli več drugači ne gre, onu je inu ostane ena pridiga, na je ena pohuišanska
kateri se opotekajo, nikar žleht ludje, temuč ty narsveteiši imenitniši, mod pridiga.
reiši, oblastnejši na zemli, kakor se tu povsod vidi inu izkussi. Dobru inu bla-
gur je pak tem, kateri vejdo inu verujo, de je on Božia besséda, tem je poma-
ganu, so potroštani inu poterjeni zupar vse takove zmote. Kateri pak tiga ne
vejdo, se napihujo, za svojeh dobrih dell volo, padejo od le-te besséde na
lastno pravico inu ga derže za en zmotni inu puntarski vuk. Tu se pravi uže
opotakniti inu se zmotiti. Inu takovu sture (kakor je rečenu) ty, kateri hote
pred teim svitum za te narvegše svetnike inu modreiše ludy deržani biti.
Za tiga volo moramo my s GOSPUDOM Christusom dobru čez ta sleipi Sveit.
svejt tožiti inu reči: »My smo vam pyskali inu vy neiste hoteli plessati, my smo Matth. 11.
vam klagovali inu vy se nejste hoteli plakati.«154 Aku my ta evangelium pridigu-
jemo, taku onu ne pomaga; Pridigujemo li to postavo, tak še pak ne pomaga.
Ta hudi svejt se ne more ni prov vessel, ni prov žalosten sturiti. Tu je, on se ne
pusty ni k greišnikom sturiti, ni zupar grejhe se pustit troštati. On ne hoče
C2 ni sleip,
49
nu vejst gledamo, kakova my v sebi počutimo, kakor na ta evangelion od
Christusa, tu je, kadar naše djanje inu nehainje več pustimo nas izkušati inu
kumrati, kakor ta gnafa našiga lubiga GOSPUDA Jezusa Christusa, v evan-
geliu oznanjena, nas more troštati. Takovu zblazneinje ali zmota nej taku
gmain, kakor te perve dvej, zakai le ty pravi karšeniki bodo ž nym izkušeni
inu martrani, ali onu čez vso masso težku dei inu kadar bo onu prez svetiga
Duha pomuči inu trošta bilu taku bi iz nas obedan v takovim zblaznenju mo-
gel obstati.
Taku je ta lubi GOSPUD Christus povsod na tém sveitu zblazneni inu Kateri se na Christusu
zmotni pridigar, kakor on zdajci po le-tim evangeliu še očitiši govori, de se ty pohuiša, ta bode moral
ludie na le-tej pridigi bodo opoteknjli inu njo ferrahtali inu pregainali. Kaj pak svojo štraifingo nossiti.
ta svejt za en urtel zatu bode moral prestati, tu daje na znanje ta strašna pridi-
ga, zupar ta try meista, Kapernaum,146 Chorazin147 inu Bethsajda.148 Item, ta ostra 146. Kafarnaum, nekdanje naselje ob Genezareškem
tožba Christuseva zupar te Iude, ker on pravi: »Iohannes je en oster pridigar jezeru v Galileji, kjer naj bi po navedkih iz Nove
bil, je le divji med jeidil inu kobilice,149 nei druziga pyl kakor vodo, je tudi h zaveze živeli apostoli Peter, Andrej in Jakob Veliki ter
timu en cilu terd leben pelal. Ali kaj je pomagallu? Vy ste ga vener dolžili, on evangelista Janez in Matej. Po navedbi slednjega naj
bi imel tiga Hudiča. Iest (pravi on) jejm inu pyem z enim vsakaterim inu se Matth. 11. bi tam nekaj časa deloval tudi Jezus (Mt 4,12–13).
deržim na tu narpriazniviše k ludem, taku moram jest vom150 en požreišnik inu Luc. 7. 147. Horazin, nekdanje naselje ob Genezareškem
jezeru v Galileji, nedaleč od Kefernauma. Matejev
en pyanec biti, kateri se k colnarjem inu k greišnikom deržy.151 Ne more taku evangelij navaja, da je Jezus začel grajati mesta, v
nihče s teimi strupovitimi kačami, temi hynavci inu samohvalci vun priti. Aku katerih se je zgodilo največ njegovih mogočnih del
edan fray žive inu se priaznivu k ludem deržy, taku nej dobru, aku en drugi (Mt 11,20–24).
oster inu terd leben pela, taku onu pak tudi nej dobru. Koku bi se tedaj imejlu 148. Betsajda, tretje nekdanje naselje ob
timu sramontimu svituvi še dellati. Tu bi njemu moglu dopasti, kadar bi se vse Genezareškem jezeru v Galileji, v katerem je
hvalilu, kar on della, ker on vsaj ništer praviga inu dobriga ne stury. deloval (in ga kasneje grajal) Jezus. Po Janezovem
Takovu zblaznenje se more terpejti, zakaj kar onu h timu istimu kratu, Teh pridigarjev trošt evangeliju je bila tudi domači kraj apostolov Petra,
kadar je GOSPUD Christus sam pridigoval inu je s čudessi dežyl152 inu znižil, zupar tu pohuišanje. Andreja in Filipa (Jn 1,44).
149. Mr 1,6
da so ty sleipi videči, ty gluhi slišeoči, ty krulovi ravni, ty gobovi čisti, ty 150. Vam.
mertvi zupet živi postali,153 nej hotelu pomagati, tamuč ta beséda je vener fer- 151. Mt 11,19: Lk 7,34.
rahtana inu on, ta lubi GOSPUD Christus, je nad teim na križ perbie inu ty 152. Deževati (M. Snoj, Slovar jezika
apostoli iz iudovske dežele pregnani inu nigdir na tém cejlim svejtu, za le-te Janeza Svetokriškega).
pridige volo neiso mogli žiher biti. Kaj se my hočmo tedaj zlu na teim tožiti? 153. Mt 11,5.
Inu kaj je čudu, da ta sveit ta sveti evangelium inu prave pridigarje, k
našimu čassu taku pregainja inu z nogami po nyh teče? Tàr vsaj onu tamkaj 154. Mt 11,17.
Christusu našimu GOSPUDU samimu inu tem apostolom se nej drugači
godilu inu šlu, kateri nejso le-to bessedo pelali, temuč tudi silna velika ču-
dessa dellali, katerim glih ny ne dellamo, temuč le to pohuišansko bessedo
pelamo.
Za tiga volo se ga my taku imamo navaditi inu se tu pustit zgoditi, zakai Evangelium
timu evangeliu nikuli več drugači ne gre, onu je inu ostane ena pridiga, na je ena pohuišanska
kateri se opotekajo, nikar žleht ludje, temuč ty narsveteiši imenitniši, mod pridiga.
reiši, oblastnejši na zemli, kakor se tu povsod vidi inu izkussi. Dobru inu bla-
gur je pak tem, kateri vejdo inu verujo, de je on Božia besséda, tem je poma-
ganu, so potroštani inu poterjeni zupar vse takove zmote. Kateri pak tiga ne
vejdo, se napihujo, za svojeh dobrih dell volo, padejo od le-te besséde na
lastno pravico inu ga derže za en zmotni inu puntarski vuk. Tu se pravi uže
opotakniti inu se zmotiti. Inu takovu sture (kakor je rečenu) ty, kateri hote
pred teim svitum za te narvegše svetnike inu modreiše ludy deržani biti.
Za tiga volo moramo my s GOSPUDOM Christusom dobru čez ta sleipi Sveit.
svejt tožiti inu reči: »My smo vam pyskali inu vy neiste hoteli plessati, my smo Matth. 11.
vam klagovali inu vy se nejste hoteli plakati.«154 Aku my ta evangelium pridigu-
jemo, taku onu ne pomaga; Pridigujemo li to postavo, tak še pak ne pomaga.
Ta hudi svejt se ne more ni prov vessel, ni prov žalosten sturiti. Tu je, on se ne
pusty ni k greišnikom sturiti, ni zupar grejhe se pustit troštati. On ne hoče
C2 ni sleip,
49
