Page 47 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 47
III. nedello tiga adventa.
inu hoče eno visokeišo brumo imeiti, kakor ta posvitni regiment terja. Inu je
tudi reis, zakaj Moizesevu krajlestvu je tudi našiga GOSPUDA Boga kraj-
lestvu inu ta pridiga, katero on pela, je Božja besseda. Ravnu kakor tudi ta
posvitni regiment Božje krajlestvu more imenovanu biti, zakaj on hoče imej-
ti, de onu ima ostati, de se my v tem istim pokornu imamo deržati. Onu je pak
le tu krajlestvu te lejve roke, v kateru on očeta, mater, cessarja, krajla, rihtar-
ja, rabelna postavi inu nym ta regiment poročy.138 138. Tu je izpričana Luthrova politična doktrina
Njegovu pravu krajlestvu pak, v katerim je on sam inu regira, je le-tu, v Božje pravu krajlestvu. »dvojnega kraljestva« oziroma »dvojnega
katerim tem ubozim ta evangelium bode pridigovan, v katerim se ti vučiš, regimenta« (Luther se je držal slednjega izraza).
kadar onu tjakaj pride, de tvoja bruma ne more več pomagati, de ti rečeš: Gre za izpeljavo Luthrove paradigme (po zgledu
»GOSPUD, jest sim sturil, kar sim jest mogel: mojmu očetu, mojmu gospudu Avguštinove De Civitate Dei), ki definira človekovo
zvejstu služil, nikoger sramotil, nikar zupar ne mermral, mojo hišo, otroke mesto v odnosu do Boga in ostalega stvarenja.
inu družino zvejstu podvižal inu, kulikur je meni mogoče, dobru regiral, Bog namreč po tej doktrini posvetnemu kraljestvu
mojmu bližnimu neisim k škodi živel, neisim kral, ni zakona prelomil etc. Ali (kraljestvu levice, leve roke) vlada skozi sekularno
kam zdai vun? Zakaj takovu meni ne pomaga pred tvojo pravdo, onu meni (tudi cerkveno) vlado po slednje zakonih ter skozi
tudi ne pomaga h tvojmu krajlestvi. Ali vsaj, lubi GOSPUD, jest ne hočem Koku ludje imajo le-ta nebeško kraljestvo (kraljestvo desnice, desne roke;
zatu cagati, ne cbiuvlati, zakaj jest sim enkrat v tvojem evenageliu slišal, de je vuk od krajlestva duhovno kraljestvo) po evangeliju in milosti. Preden
tvoj Syn, moj lubi GOSPUD Jezus Christus, šesteru čudess sturil, mej temi Christusoviga nucati. jo je Luther pojasnil v omenjeni pasaži pridige, jo
je zagovarjal npr. že na zaslišanju pred kardinalom
istimi bode tudi le-tu meldanu,139 de te ubozim ta evangelium bode pridigo- Thomasom Kajetanom (Tommaso de Vio, 1469–
van, tu je, de je on od tebe, nebeski Oča, h timu ferordnen, de on ima ta 1534) v Augsburgu 1518 in na cesarskem državnem
prestrašena serca troštati. Takove pridige se jest hočem an vzeti, zakaj ona zboru v Wormsu leta 1521. Doktrina je bila ena
meni sliši, kadar sim jest taku ubog inu reven inu ja obene pomuč ni v meni izmed glavnih postavk Augsburške veroizpovedi.
ni na cejlim svejtu sicer ne morem najti.« Po Luthrovi smrti in z uveljavitvijo politične doktrine
Taku prerokuje ta prerok Ezaias od Christusa v tem 50. cap., gdi on ta Ta špruh cuius regio, eius religio po augsburški verski pomiritvi
GOSPUD Christus sam pravi: »Ta GOSPUD je meni linguam discipulam, en Ezaie 50. leta 1555 začne zamirati. Prim tudi T. Jurca,
Dva meča: novo razmerje moči med Cerkvijo
vučen jezik dal,«140 tu je, Bug je svojo bessedo na moj jezik polužil, de jest in državo, Ljubljana 2010, 147–176.
vejm s tejmi trudnimi h pravimu čassu govoriti, tu je: te slabe visty prov tro- 139. Izposojeno iz nem. melden (javiti, sporočiti,
štati. Ta izlaga ta evangelist le-tukaj inu pravi: »Christus pridiguje tem ubo- javljati, sporočati).
zim ta evangelium.«141 Zakaj zatu inu h timu je on h krajlu postavlen, de bi on 140. Iz 50,4.
imel evangelizirat, tu je: ta uboga, slaba, režalena serca troštati inu močna 141. Iz 50,4.
sturiti. Od tiga semkaj se njegovu krajlestvu tudi pravi eno troštnu krajlestvu
inu pomučnu krajlestvu, v katerim se ty slabi nejmajo več strašiti inu v brit- 142. Mt 11,6.
kusti pustit tečati, temuč se troštati inu vesseli dellati. Takovu pak se ne
zgody skuzi te postave pridigo, temuč le skuzi evangelium. Tu je tu dobru,
vesselu selstvu, de je skuzi Christusa za naše greihe plačanu inu skuzi njego-
vu terplenje smo my od večne smerti odreišeni. Le-ta pridiga sliši za te ubo-
ge, pravi ta GOSPUD, tjakaj jest hočem, zakaj h tem velikim svetnikom jest
ne morem priti, kateri obeni greišniki ne hote biti inu tiga evangelia ne pot-
rebujo, ja ga preganjajo inu ga šentujo inu zmerjajo ena kecaryo, pravio, de
se dobra della prepovidujo, de se pridiguje zupar Moizessa inu to postavo.
Obtu taku pravi ta GOSPUD dajle: »Blagur je timu, kateri se na meni Dobru je timu, kateri
ne pohujša.«142 Ja, gvišnu je blagur njemu. Zakaj na le-tim krajlu inu na njego- se na meni ne pohuiša.
vi pridigi, katere bi se imel spodobnu vsakateri vesseliti, se vus svejt pohuiša.
Kakor my v ti historji tiga evangelia vidimo, de ty pharizeerji, v pismi vučeni,
viši farji, farji, leviti inu vse, kar je vissoku inu veliku, Christusa za eniga za-
pelavca inu njegovo pridigo za kecaryo derže inu ferdamnajo, on nym ne Evangelium ie en
more nigdir prov pridigovati, nym se vselej zdy, on je okuli oberne inu je pohuišanski vuk.
krivu della, on hoče te brumne inu pravične, (kakor je on tudi stury) v pakal
pahniti, inu v svojem krajlestvu nikar terpejti, te greišnike pak v nebu
povzdigniti. Raunu kakor ty papežniki nam na ta današni dan tudi sture. Se
pravi tu, (pravio ony) prov pridigovati, d my ta dobra della taku cilu ne hoč-
mo pustit velati inu tem hudim lotrom tu nebu tako odpiramo? Takovu
opravlainje je naš lubi GOSPUD Christus mej temi Iudi tudi moral terpejti.
C Ampak
47
inu hoče eno visokeišo brumo imeiti, kakor ta posvitni regiment terja. Inu je
tudi reis, zakaj Moizesevu krajlestvu je tudi našiga GOSPUDA Boga kraj-
lestvu inu ta pridiga, katero on pela, je Božja besseda. Ravnu kakor tudi ta
posvitni regiment Božje krajlestvu more imenovanu biti, zakaj on hoče imej-
ti, de onu ima ostati, de se my v tem istim pokornu imamo deržati. Onu je pak
le tu krajlestvu te lejve roke, v kateru on očeta, mater, cessarja, krajla, rihtar-
ja, rabelna postavi inu nym ta regiment poročy.138 138. Tu je izpričana Luthrova politična doktrina
Njegovu pravu krajlestvu pak, v katerim je on sam inu regira, je le-tu, v Božje pravu krajlestvu. »dvojnega kraljestva« oziroma »dvojnega
katerim tem ubozim ta evangelium bode pridigovan, v katerim se ti vučiš, regimenta« (Luther se je držal slednjega izraza).
kadar onu tjakaj pride, de tvoja bruma ne more več pomagati, de ti rečeš: Gre za izpeljavo Luthrove paradigme (po zgledu
»GOSPUD, jest sim sturil, kar sim jest mogel: mojmu očetu, mojmu gospudu Avguštinove De Civitate Dei), ki definira človekovo
zvejstu služil, nikoger sramotil, nikar zupar ne mermral, mojo hišo, otroke mesto v odnosu do Boga in ostalega stvarenja.
inu družino zvejstu podvižal inu, kulikur je meni mogoče, dobru regiral, Bog namreč po tej doktrini posvetnemu kraljestvu
mojmu bližnimu neisim k škodi živel, neisim kral, ni zakona prelomil etc. Ali (kraljestvu levice, leve roke) vlada skozi sekularno
kam zdai vun? Zakaj takovu meni ne pomaga pred tvojo pravdo, onu meni (tudi cerkveno) vlado po slednje zakonih ter skozi
tudi ne pomaga h tvojmu krajlestvi. Ali vsaj, lubi GOSPUD, jest ne hočem Koku ludje imajo le-ta nebeško kraljestvo (kraljestvo desnice, desne roke;
zatu cagati, ne cbiuvlati, zakaj jest sim enkrat v tvojem evenageliu slišal, de je vuk od krajlestva duhovno kraljestvo) po evangeliju in milosti. Preden
tvoj Syn, moj lubi GOSPUD Jezus Christus, šesteru čudess sturil, mej temi Christusoviga nucati. jo je Luther pojasnil v omenjeni pasaži pridige, jo
je zagovarjal npr. že na zaslišanju pred kardinalom
istimi bode tudi le-tu meldanu,139 de te ubozim ta evangelium bode pridigo- Thomasom Kajetanom (Tommaso de Vio, 1469–
van, tu je, de je on od tebe, nebeski Oča, h timu ferordnen, de on ima ta 1534) v Augsburgu 1518 in na cesarskem državnem
prestrašena serca troštati. Takove pridige se jest hočem an vzeti, zakaj ona zboru v Wormsu leta 1521. Doktrina je bila ena
meni sliši, kadar sim jest taku ubog inu reven inu ja obene pomuč ni v meni izmed glavnih postavk Augsburške veroizpovedi.
ni na cejlim svejtu sicer ne morem najti.« Po Luthrovi smrti in z uveljavitvijo politične doktrine
Taku prerokuje ta prerok Ezaias od Christusa v tem 50. cap., gdi on ta Ta špruh cuius regio, eius religio po augsburški verski pomiritvi
GOSPUD Christus sam pravi: »Ta GOSPUD je meni linguam discipulam, en Ezaie 50. leta 1555 začne zamirati. Prim tudi T. Jurca,
Dva meča: novo razmerje moči med Cerkvijo
vučen jezik dal,«140 tu je, Bug je svojo bessedo na moj jezik polužil, de jest in državo, Ljubljana 2010, 147–176.
vejm s tejmi trudnimi h pravimu čassu govoriti, tu je: te slabe visty prov tro- 139. Izposojeno iz nem. melden (javiti, sporočiti,
štati. Ta izlaga ta evangelist le-tukaj inu pravi: »Christus pridiguje tem ubo- javljati, sporočati).
zim ta evangelium.«141 Zakaj zatu inu h timu je on h krajlu postavlen, de bi on 140. Iz 50,4.
imel evangelizirat, tu je: ta uboga, slaba, režalena serca troštati inu močna 141. Iz 50,4.
sturiti. Od tiga semkaj se njegovu krajlestvu tudi pravi eno troštnu krajlestvu
inu pomučnu krajlestvu, v katerim se ty slabi nejmajo več strašiti inu v brit- 142. Mt 11,6.
kusti pustit tečati, temuč se troštati inu vesseli dellati. Takovu pak se ne
zgody skuzi te postave pridigo, temuč le skuzi evangelium. Tu je tu dobru,
vesselu selstvu, de je skuzi Christusa za naše greihe plačanu inu skuzi njego-
vu terplenje smo my od večne smerti odreišeni. Le-ta pridiga sliši za te ubo-
ge, pravi ta GOSPUD, tjakaj jest hočem, zakaj h tem velikim svetnikom jest
ne morem priti, kateri obeni greišniki ne hote biti inu tiga evangelia ne pot-
rebujo, ja ga preganjajo inu ga šentujo inu zmerjajo ena kecaryo, pravio, de
se dobra della prepovidujo, de se pridiguje zupar Moizessa inu to postavo.
Obtu taku pravi ta GOSPUD dajle: »Blagur je timu, kateri se na meni Dobru je timu, kateri
ne pohujša.«142 Ja, gvišnu je blagur njemu. Zakaj na le-tim krajlu inu na njego- se na meni ne pohuiša.
vi pridigi, katere bi se imel spodobnu vsakateri vesseliti, se vus svejt pohuiša.
Kakor my v ti historji tiga evangelia vidimo, de ty pharizeerji, v pismi vučeni,
viši farji, farji, leviti inu vse, kar je vissoku inu veliku, Christusa za eniga za-
pelavca inu njegovo pridigo za kecaryo derže inu ferdamnajo, on nym ne Evangelium ie en
more nigdir prov pridigovati, nym se vselej zdy, on je okuli oberne inu je pohuišanski vuk.
krivu della, on hoče te brumne inu pravične, (kakor je on tudi stury) v pakal
pahniti, inu v svojem krajlestvu nikar terpejti, te greišnike pak v nebu
povzdigniti. Raunu kakor ty papežniki nam na ta današni dan tudi sture. Se
pravi tu, (pravio ony) prov pridigovati, d my ta dobra della taku cilu ne hoč-
mo pustit velati inu tem hudim lotrom tu nebu tako odpiramo? Takovu
opravlainje je naš lubi GOSPUD Christus mej temi Iudi tudi moral terpejti.
C Ampak
47
