Page 45 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 45
na III. nedello tiga adventa.
kal Za tiga volo je takovu pošilanje ništer druziga, kakor de bi Ioannes re- V Christusu ležy
le-taku: »Iest je rejs dobru vejm, de je on ta pravi Christus, ampak ty vse naše izveličanje.
Iudje ga ne verujo. Za tiga volo pojdite vy zdaj k njemu inu posllušajte je od
njega samiga, de se vy od mene inu od te cejle iudovsčine obernete inu se le
-tiga moža deržite, na katerim onu vse ležy, kar vaše inu tiga cejliga svita
izveličanje an tiče.« Tu je ta mainunga tiga selstva h Cristusu, de bi njegovi
mlaiši imejli njega samiga viditi inu poslušati, ž nym v znanie priti inu taku na
niega verovati inu vekoma izveličani biti.
Nu že, kaj pak Christus pravi h takovimu selstvu? On ne pravi ni ja ni ne, GOSPUDI
kadar so ony njega vprašali, aku bi on bil. Temuč odgovory žleht z delli inu Christuseva odguvor.
pravi: »Vy je vidite, slišite inu je typate, de sim jest.« Zakaj ravnu, kakor je Kaj Christus
Ezaias inu drugi preroki so prerokovali, de Christus te krulove ravne, te slei za enu krajlestvu ima.
pe videče bode dellal etc.128 Taku je vy zdaj vidite pred vašimi očyma, ne pot- 128. Iz 35,5.
rebujete dajle obeniga podvižanja ni odguvori, kadar se vy le sicer hočte prov
tu perpraviti.« 129. Ps 14,7.
Tu je uže ena leipa, častita inu troštliva pridiga, katera vse silnu lipu zapo- Christus trošta 130. Ps 102,14.
pade, kar se more od Christusa pridigovati. Zlasti kakov krail je on inu kar on te greišnike. 131. Izposojeno iz nem. der Haufen,
kup, množica, gruča.
za enu krajlestvu ima, zlasti enu takovu krajlestvu, v kateru ty sleipi, krulovi,
hromi, gobovi, gluhi, mertvi ludje inu suseb ty ubozi greišniki, vse, kar je revnu,
potrebuječe inu ništer, slišio, trošt inu pomuč tukaj najdejo. Le-to pridigo od
Christusa inu njegoviga krajlestva imamo my s flissom merkati inu prejd inu
prejd mej nami pustiti rezglassiti, de Christus enu takovu krajlestvu ima inu de
je on takov krajl, kateri hoče tem revnim, ubozim ludem na telessu inu duši
pomagati, kar je sicer nemogoče, de bi vus sveit zo vsem svojem premoženjem
mogel pomagati. Zakaj tukaj nej nikuli en takov vissok doctor ali arcat prišal,
kateri bi bil mogel eniga sleipiga videčiga ali eniga goboviga čistiga sturiti etc.
Ravnu kakor tudi nikuli oben pridigar nej bil, kateri bi bil znal tem ubozim ta
evangelium pridigovati, tu ie te režalene, revne, zmartrane vejsty na se vižati
inu troštati inu ta prestrašena serca, katera so v težkih mislih inu v kumrih za-
golbnena inu potoplena, bi mogel vessela inu dobre vole sturiti.
Moizes je ta narvissokeiši pridigar, ali on te kunšti ne zna, de bi on Moizesova pridiga.
uboge greišnike imel troštati; ia, tu, kar je timu zupar, on stury, zakai vse
niegove pridige le-taku slove: »Ti imaš inu moreš to postavo deržati ali fer-
daman biti.« Tukai se uže tedai en jamer začne. Kateri svoje greihe počutio
inu bi nyh radi prosty bili, sebi težku sture, živeo po tei postavi, ne mogo
pak k myru priti, ni eniga vesseliga serca inu vejsty skuzi tu zadobiti. Kakor
ty svetniki v Starim testamentu tožio, kateri so Moizesoviga regimenta alu
gospodovainja syti inu enu serčnu vzdihanje po tem krajlestvi te gnade, v
Christusi oblublene, imajo, kakor Psal. 14: »O, de bi pomuč iz Ziona Izraelu
prišla inu de bi GOSPUD svoj ujet folk odreišil.«129 Inu Psal. 102: »Vstani ti
gori inu se smili čez Zion, zakaj onu je uže čas, de ti njej boš gnadljiv inu ta
ura je prišla.«130 etc. Spet nazaj mejnio ty hynavci, kadar ony izvunaj to pos-
tavo derže, taku ony ne potrebujo obeniga evangelia ni Christusa; mislio inu
mejnio, onu nejma pomankanja, tiga nei potreba, Bug nyh more za nyh
pošteinja, moleinja, almožne volo v nebu pustit priti. Tu so ty žihri, pressyti
duhuvi, kateri našiga GOSPUDA Boga inu njegove gnade ne potrebujo. Nu, Moizesova pridiga je
onu je dobru rejs; Moizesova pridiga se more imeiti inu ty ludje se morajo h potrebna, ampak ona
ne pomaga zupar
takovimu poštejnju inu dobrimu življenju opominati. Ravnu kakor se mora- to smert.
jo v posvitnim regimentu rabelni inu beričy imejti zatu, de bo ta duvji, syro-
vi, hudi inu nemarni hauffen131 štrajfan, kateri takoviga vunajniga poštenia ne
deržy, temuč kurba, krade, lakomnuje, vuhruje etc. Ampak, kadar ta urica
pride, de ti imaš umrejti, povej meni, kaj tebi pomaga takov Moizesov vuk,
kadar si se ti lih po nym deržal? Nej li onu rejs, ti moreš spozna-
ti inu
45
kal Za tiga volo je takovu pošilanje ništer druziga, kakor de bi Ioannes re- V Christusu ležy
le-taku: »Iest je rejs dobru vejm, de je on ta pravi Christus, ampak ty vse naše izveličanje.
Iudje ga ne verujo. Za tiga volo pojdite vy zdaj k njemu inu posllušajte je od
njega samiga, de se vy od mene inu od te cejle iudovsčine obernete inu se le
-tiga moža deržite, na katerim onu vse ležy, kar vaše inu tiga cejliga svita
izveličanje an tiče.« Tu je ta mainunga tiga selstva h Cristusu, de bi njegovi
mlaiši imejli njega samiga viditi inu poslušati, ž nym v znanie priti inu taku na
niega verovati inu vekoma izveličani biti.
Nu že, kaj pak Christus pravi h takovimu selstvu? On ne pravi ni ja ni ne, GOSPUDI
kadar so ony njega vprašali, aku bi on bil. Temuč odgovory žleht z delli inu Christuseva odguvor.
pravi: »Vy je vidite, slišite inu je typate, de sim jest.« Zakaj ravnu, kakor je Kaj Christus
Ezaias inu drugi preroki so prerokovali, de Christus te krulove ravne, te slei za enu krajlestvu ima.
pe videče bode dellal etc.128 Taku je vy zdaj vidite pred vašimi očyma, ne pot- 128. Iz 35,5.
rebujete dajle obeniga podvižanja ni odguvori, kadar se vy le sicer hočte prov
tu perpraviti.« 129. Ps 14,7.
Tu je uže ena leipa, častita inu troštliva pridiga, katera vse silnu lipu zapo- Christus trošta 130. Ps 102,14.
pade, kar se more od Christusa pridigovati. Zlasti kakov krail je on inu kar on te greišnike. 131. Izposojeno iz nem. der Haufen,
kup, množica, gruča.
za enu krajlestvu ima, zlasti enu takovu krajlestvu, v kateru ty sleipi, krulovi,
hromi, gobovi, gluhi, mertvi ludje inu suseb ty ubozi greišniki, vse, kar je revnu,
potrebuječe inu ništer, slišio, trošt inu pomuč tukaj najdejo. Le-to pridigo od
Christusa inu njegoviga krajlestva imamo my s flissom merkati inu prejd inu
prejd mej nami pustiti rezglassiti, de Christus enu takovu krajlestvu ima inu de
je on takov krajl, kateri hoče tem revnim, ubozim ludem na telessu inu duši
pomagati, kar je sicer nemogoče, de bi vus sveit zo vsem svojem premoženjem
mogel pomagati. Zakaj tukaj nej nikuli en takov vissok doctor ali arcat prišal,
kateri bi bil mogel eniga sleipiga videčiga ali eniga goboviga čistiga sturiti etc.
Ravnu kakor tudi nikuli oben pridigar nej bil, kateri bi bil znal tem ubozim ta
evangelium pridigovati, tu ie te režalene, revne, zmartrane vejsty na se vižati
inu troštati inu ta prestrašena serca, katera so v težkih mislih inu v kumrih za-
golbnena inu potoplena, bi mogel vessela inu dobre vole sturiti.
Moizes je ta narvissokeiši pridigar, ali on te kunšti ne zna, de bi on Moizesova pridiga.
uboge greišnike imel troštati; ia, tu, kar je timu zupar, on stury, zakai vse
niegove pridige le-taku slove: »Ti imaš inu moreš to postavo deržati ali fer-
daman biti.« Tukai se uže tedai en jamer začne. Kateri svoje greihe počutio
inu bi nyh radi prosty bili, sebi težku sture, živeo po tei postavi, ne mogo
pak k myru priti, ni eniga vesseliga serca inu vejsty skuzi tu zadobiti. Kakor
ty svetniki v Starim testamentu tožio, kateri so Moizesoviga regimenta alu
gospodovainja syti inu enu serčnu vzdihanje po tem krajlestvi te gnade, v
Christusi oblublene, imajo, kakor Psal. 14: »O, de bi pomuč iz Ziona Izraelu
prišla inu de bi GOSPUD svoj ujet folk odreišil.«129 Inu Psal. 102: »Vstani ti
gori inu se smili čez Zion, zakaj onu je uže čas, de ti njej boš gnadljiv inu ta
ura je prišla.«130 etc. Spet nazaj mejnio ty hynavci, kadar ony izvunaj to pos-
tavo derže, taku ony ne potrebujo obeniga evangelia ni Christusa; mislio inu
mejnio, onu nejma pomankanja, tiga nei potreba, Bug nyh more za nyh
pošteinja, moleinja, almožne volo v nebu pustit priti. Tu so ty žihri, pressyti
duhuvi, kateri našiga GOSPUDA Boga inu njegove gnade ne potrebujo. Nu, Moizesova pridiga je
onu je dobru rejs; Moizesova pridiga se more imeiti inu ty ludje se morajo h potrebna, ampak ona
ne pomaga zupar
takovimu poštejnju inu dobrimu življenju opominati. Ravnu kakor se mora- to smert.
jo v posvitnim regimentu rabelni inu beričy imejti zatu, de bo ta duvji, syro-
vi, hudi inu nemarni hauffen131 štrajfan, kateri takoviga vunajniga poštenia ne
deržy, temuč kurba, krade, lakomnuje, vuhruje etc. Ampak, kadar ta urica
pride, de ti imaš umrejti, povej meni, kaj tebi pomaga takov Moizesov vuk,
kadar si se ti lih po nym deržal? Nej li onu rejs, ti moreš spozna-
ti inu
45
