Page 46 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 46
Izlaga tiga evangelia
ti inu reči: »Lubi GOSPUD Bug, aku jest lih nesim oben prešuštnik, tat, ni
uboinik bil, taku jest vsaj pegerujem, ti bi hotel meni gnadliv inu milostiv
132. Parafraza Davidovega psalma (Ps 143,1–2): biti, jest moram sicer tudi per vseh mojeh dobrih dellih cagati.«132 Od tiga se
»Gospod, usliši mojo molitev,prisluhni moji prošnji, bere ena historia in Vitis Patrum.133 Eden je stal try dny na enim mejstu, je
vselej svoje očy vzdigaval pruti nebu, vzdihal inu tožil. Kadar so pak njega
v svoji zvestobi me usliši, v svoji pravičnosti.« Tudi niegovi mlaiši vprašali, kaj bi njemu nadležilu. Odgovorij on: »Iest se boym
parafraza Stopniške pesmi (Ps 130,3): »Če boš pred smertjo.« Natu so njegovi mlajši začeli inu so njemu sešteli, koku en terd
inu oster leben je on pelal inu bi se bil taku flissig134 po Božjih zapuvidah der-
pozoren na krivde, o GOSPOD, Gospod, kdo bo mogel žal. So meinili, ony bi hoteli njega skuzi tu troštati, ampak on je rekal: »Iest
obstati?« (dodatek nemški izdaji leta 1846; v prvih vam povejm, de se jest zlu boym, jest sim se dobru, kakor vy pravite, flissig
izdajah obeh parafraz ni zapisanih). po Božij bessedi deržal, jest pak vener ne morem takoviga strahu prust biti.
134. Marljivost, vnema, pridnost, vztrajnost, Zakai jest vejm, de so Božje pravde drugači kakor teh človekov pravde.« Le
-ta je taku deleč prišal, de je on vidil, kadar ta smert ali ta pusledna ura pride,
prizadevnost; izposojeno iz srvn. vlîȝ m. (marljivost, katera pred Buga inu njegovo pravdo inu sodbo žene inu goni, de je Božja
vnema), in sicer okoli leta 1100 (H. Jazbec, 2007, 41). pravda taku ostra, terda inu težka, de naša svetust inu dobra della ne mogo
133. Tudi Vitæ patrum, zbirka hagiografskih zapisov pomagati ni my ž nymi obstati. Za tiga volo, aku se lih ta postava more pri-
digovati inu se ludje morajo v dobrih dellih prez gori nehainja pustiti najti inu
o puščavniških očetih. Luther je imel pri zapisu izkušati inu se po Božij bessedi vsak čas rovnati, taku vsaj, kadar onu tjakaj
eksempla verjetno vpogled v tri razpoložljive edicije, pride, de morajo umrejti, taku ony morajo reči kakor le-ta oča: »Ah, Bug,
gdu pomaga zdaj?« Le-ta je tudi teh revnih edan, od katerih le-tukaj stoji,
ki so bile v drugi polovici 15. stoletja natisnjene ampak on ne vej, na kaj bi se on imel deržati, zakaj le-tu njemu manka, od
na Nemškem (Nürnberg 1478 in 1483; Augsburg kateriga ta GOSPUD le-tukaj pravi: »Tem ubozim bode ta evangelium pri-
1488). Leta 1544 je napisal predgovor k izdaji Vitæ Ta evangelium digovan.«135 On ne vidi inu nejma nič vek kakor to postavo, katera pusty nie-
je ta prava troštliva ga v hudi vejsti, britkusti inu nadlugi tečati, njega ne more troštati. Ta evan-
Patrum svojemu wittemberškemu posvečencu pridiga. gelium pah je ena takova pridiga od Christusa, katera k greišniku pravi: »Moj
Georgu Maiorju (1502–1574). Izvirnik dostopen na:
http://www.europeana.eu/portal/record/9200386/ Kaj je evangelium. syn, bodi serčan inu vessel, nikar se ne prestraši; ti imaš vejditi, de je Christus
zapovedal tem ubozim, tu je tem revnim, žalostnim sercom gnado oznaniti,
BibliographicResource_3000059060843.html). de on hoče svojo čistost, katera je Božja inu večna, za te postaviti, tebe z
135. Lk 11,5. Bugom zmiryti, tvoje greihe doli prati inu odpustiti etc. Le-to gnado veli on
tebi skuzi svojo bessedo ponuditi, za tiga volo ne cbiuvlaj; kakor ti slišiš, aku
136. Mt 11,5. je le veruješ, taku onu tebi duide.« Taku se uže pravi evangelium en gnade
137. Izpeljano iz nem. verordnen bogati, srečni vuk inu troštlivu selstvu; kakor, kadar bi en bogat mož enimu
ubozimu petlerju tavžent zlatih oblubil, tu bi njemu bil en evangelium, enu
(ukazati, naročiti, zapovedati). Rezločik tiga krajlestva vesselu selstvu, kateru bi on rad slišal inu bi iz serca nad nym vessel bil. Ali kaj
Christuseviga inu tiga so denarji inu blagu pruti le-tej troštlivi inu gnadebogati pridigi, de se Chris-
posvitnega krajlestva. tus teh revnih an vzame inu je en takov krajl, kateri tem ubozim greišnikom,
kateri so pod to postavo ujeti, k večnimu lebnu inu pravici hoče pomagati?
Tu, pravi Christus le-tukaj, moje krajlestvu je enu drugu krajlestvu, kakor je
tu posvitnu krajlestvu. Tukai se gody, de se timu močneišimu pomaga. Inu
kakor ta pripuvist slove: »Kateri tiga druziga premore, ta ga v žakel vtlači.«
Tu regira po tei ostrusti, s teim mečom, bye inu sejka povsod okuli sebe, ne
Tu krajlestvu more inu nejma tudi obeniga nepoštenja inu hudobe terpejti. H timu onu
Christusevu. more rabelne, šibe, meč, vodo, ogein imejti, de onu povsod more štraffati.
Ampak le-tukaj, v krajlestvi Christusevim, je onu drugači; tu se nikar ne pe-
čaa z močnimi, s svetimi ludmy, temuč s slabimi, ubozimi greišniki, kakor
Christus pravi: »Ty sleipi vidio, ty mertvi gori vstajejo etc.«136 Nu, mertve
gori obuditi je enu veliku čudu, ampak le-tu čudu je veliku vegši inu častiti-
ši inu onu vsaj nejma tiga videnja, zlasti de Bug ta sveit taku lubi, de on njemu
svojga Synu da, kateriga je on od večnusti h timu ferordnal,137 de je on en krajl
ter greišnikov inu tem istim ta evangelium pridiguje. Od takoviga krajla inu
evangelia Moizes inu ta postava ne pridiguje, tukaj se pravi le-taku: »Kateri
je en greišnik, sliši v tiga Hudiča inu te smerti krajlestvu.« Tu slove, kakor de
bi naš GOSPUD Bug bil en krajl teh svetnikov inu brumnih
inu
46
ti inu reči: »Lubi GOSPUD Bug, aku jest lih nesim oben prešuštnik, tat, ni
uboinik bil, taku jest vsaj pegerujem, ti bi hotel meni gnadliv inu milostiv
132. Parafraza Davidovega psalma (Ps 143,1–2): biti, jest moram sicer tudi per vseh mojeh dobrih dellih cagati.«132 Od tiga se
»Gospod, usliši mojo molitev,prisluhni moji prošnji, bere ena historia in Vitis Patrum.133 Eden je stal try dny na enim mejstu, je
vselej svoje očy vzdigaval pruti nebu, vzdihal inu tožil. Kadar so pak njega
v svoji zvestobi me usliši, v svoji pravičnosti.« Tudi niegovi mlaiši vprašali, kaj bi njemu nadležilu. Odgovorij on: »Iest se boym
parafraza Stopniške pesmi (Ps 130,3): »Če boš pred smertjo.« Natu so njegovi mlajši začeli inu so njemu sešteli, koku en terd
inu oster leben je on pelal inu bi se bil taku flissig134 po Božjih zapuvidah der-
pozoren na krivde, o GOSPOD, Gospod, kdo bo mogel žal. So meinili, ony bi hoteli njega skuzi tu troštati, ampak on je rekal: »Iest
obstati?« (dodatek nemški izdaji leta 1846; v prvih vam povejm, de se jest zlu boym, jest sim se dobru, kakor vy pravite, flissig
izdajah obeh parafraz ni zapisanih). po Božij bessedi deržal, jest pak vener ne morem takoviga strahu prust biti.
134. Marljivost, vnema, pridnost, vztrajnost, Zakai jest vejm, de so Božje pravde drugači kakor teh človekov pravde.« Le
-ta je taku deleč prišal, de je on vidil, kadar ta smert ali ta pusledna ura pride,
prizadevnost; izposojeno iz srvn. vlîȝ m. (marljivost, katera pred Buga inu njegovo pravdo inu sodbo žene inu goni, de je Božja
vnema), in sicer okoli leta 1100 (H. Jazbec, 2007, 41). pravda taku ostra, terda inu težka, de naša svetust inu dobra della ne mogo
133. Tudi Vitæ patrum, zbirka hagiografskih zapisov pomagati ni my ž nymi obstati. Za tiga volo, aku se lih ta postava more pri-
digovati inu se ludje morajo v dobrih dellih prez gori nehainja pustiti najti inu
o puščavniških očetih. Luther je imel pri zapisu izkušati inu se po Božij bessedi vsak čas rovnati, taku vsaj, kadar onu tjakaj
eksempla verjetno vpogled v tri razpoložljive edicije, pride, de morajo umrejti, taku ony morajo reči kakor le-ta oča: »Ah, Bug,
gdu pomaga zdaj?« Le-ta je tudi teh revnih edan, od katerih le-tukaj stoji,
ki so bile v drugi polovici 15. stoletja natisnjene ampak on ne vej, na kaj bi se on imel deržati, zakaj le-tu njemu manka, od
na Nemškem (Nürnberg 1478 in 1483; Augsburg kateriga ta GOSPUD le-tukaj pravi: »Tem ubozim bode ta evangelium pri-
1488). Leta 1544 je napisal predgovor k izdaji Vitæ Ta evangelium digovan.«135 On ne vidi inu nejma nič vek kakor to postavo, katera pusty nie-
je ta prava troštliva ga v hudi vejsti, britkusti inu nadlugi tečati, njega ne more troštati. Ta evan-
Patrum svojemu wittemberškemu posvečencu pridiga. gelium pah je ena takova pridiga od Christusa, katera k greišniku pravi: »Moj
Georgu Maiorju (1502–1574). Izvirnik dostopen na:
http://www.europeana.eu/portal/record/9200386/ Kaj je evangelium. syn, bodi serčan inu vessel, nikar se ne prestraši; ti imaš vejditi, de je Christus
zapovedal tem ubozim, tu je tem revnim, žalostnim sercom gnado oznaniti,
BibliographicResource_3000059060843.html). de on hoče svojo čistost, katera je Božja inu večna, za te postaviti, tebe z
135. Lk 11,5. Bugom zmiryti, tvoje greihe doli prati inu odpustiti etc. Le-to gnado veli on
tebi skuzi svojo bessedo ponuditi, za tiga volo ne cbiuvlaj; kakor ti slišiš, aku
136. Mt 11,5. je le veruješ, taku onu tebi duide.« Taku se uže pravi evangelium en gnade
137. Izpeljano iz nem. verordnen bogati, srečni vuk inu troštlivu selstvu; kakor, kadar bi en bogat mož enimu
ubozimu petlerju tavžent zlatih oblubil, tu bi njemu bil en evangelium, enu
(ukazati, naročiti, zapovedati). Rezločik tiga krajlestva vesselu selstvu, kateru bi on rad slišal inu bi iz serca nad nym vessel bil. Ali kaj
Christuseviga inu tiga so denarji inu blagu pruti le-tej troštlivi inu gnadebogati pridigi, de se Chris-
posvitnega krajlestva. tus teh revnih an vzame inu je en takov krajl, kateri tem ubozim greišnikom,
kateri so pod to postavo ujeti, k večnimu lebnu inu pravici hoče pomagati?
Tu, pravi Christus le-tukaj, moje krajlestvu je enu drugu krajlestvu, kakor je
tu posvitnu krajlestvu. Tukai se gody, de se timu močneišimu pomaga. Inu
kakor ta pripuvist slove: »Kateri tiga druziga premore, ta ga v žakel vtlači.«
Tu regira po tei ostrusti, s teim mečom, bye inu sejka povsod okuli sebe, ne
Tu krajlestvu more inu nejma tudi obeniga nepoštenja inu hudobe terpejti. H timu onu
Christusevu. more rabelne, šibe, meč, vodo, ogein imejti, de onu povsod more štraffati.
Ampak le-tukaj, v krajlestvi Christusevim, je onu drugači; tu se nikar ne pe-
čaa z močnimi, s svetimi ludmy, temuč s slabimi, ubozimi greišniki, kakor
Christus pravi: »Ty sleipi vidio, ty mertvi gori vstajejo etc.«136 Nu, mertve
gori obuditi je enu veliku čudu, ampak le-tu čudu je veliku vegši inu častiti-
ši inu onu vsaj nejma tiga videnja, zlasti de Bug ta sveit taku lubi, de on njemu
svojga Synu da, kateriga je on od večnusti h timu ferordnal,137 de je on en krajl
ter greišnikov inu tem istim ta evangelium pridiguje. Od takoviga krajla inu
evangelia Moizes inu ta postava ne pridiguje, tukaj se pravi le-taku: »Kateri
je en greišnik, sliši v tiga Hudiča inu te smerti krajlestvu.« Tu slove, kakor de
bi naš GOSPUD Bug bil en krajl teh svetnikov inu brumnih
inu
46
