Page 491 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 491
na IIII. nedello po S. Troyci.
reči: Iest dobru vidim de vas stežko stane, zakaj vaša škoda vam težku dei, vy
je ne morete taku hitru pozabiti. Kakor hitru vy vašiga zupernika ugledate
ali na njega zmislite, taku vam ta žolč čez gré inu mislite, on je meni tu inu tu
sturil, jest bi hotel, de bi on vso nesrečo imel. Lubi otroci, pravi Christus,
nikar taku, kadar je on tebi lih tukaj ali tamkai škodo sturil inu te je kei z eno
bessedo rezžalil, taku je tu vsaj v risnici le ena bilka inu maihina trošica, en
maihin prah vnega okej. Ti pak enu veliku brunu v toym2008 imaš, kadar ti ho- 2008. Teym.
češ zmisliti, kai si zupar Boga sturil. Zatu veliku h timu sliši kadar hoče eden
druziga soditi ali ferdamnovati.
V drugih ričeh je taku postavlenu, de ta šulmoister more vučeneiši biti, Ta mlaiši nej čez svojga
kakor njegovi šularji, sicer se ne more ta šular veliku od njega vučiti. Kaj si ti moistra.
tedaj za eniga šulmojstra, kir hoč druge vučiti inu soditi inu si vsaj ravnu taku
zvarra vrejden inu glih taku malu znaš, kakor ta, kateriga se ti podstopiš vu-
čiti? Pred temi ludmi (hoče ta GOSPUD tukaj reči) ne vela takovu ništer.
Koku se tedaj hoče le-tu rajmati v mojem krajlestvi inu pred Bugom, ker ste
vy vsi kmalu smerti podverženi? Zatu se vuči takovo prigliho lipu v tim dja-
inju izpričati, kadar ti kaj slišiš, vidiš ali terpiš, kar ti sice rad ne slišiš, ne vidiš
ali neterpiš, de rečeš: Patientia, tu je le en maihin inu žleht greih pruti mojem
greihom, Bug vidi veliku več pomankainja na meni, kakor jest na drugih lu-
deh morem viditi, za tiga volo hočem jest rad molčati inu odpustiti, de le
meni tudi Bug odpusty inu zamolčy.
Ali iz tiga ništer ne bode, na tem svejtu zvary ali kreiga vselej en brat
tiga druziga za te trošice volo, kir vsaj on sam ima enu veliku brunu v ošessi.
Zakaj ker ti eno tožbo zupar tvojga bližniga imaš, taku yh Bug tavžent inu
pak tavžent zupar tebe ima, kir njegovih zapuvid vse tvoje živoče dny neisi
deržal, temuč na mnogotero vižo zupar te iste greišil. Takoviga ti ne vidiš inu
se podstopiš, de hoč tvojga bližniga za ene edine hude besséde volo požrejti,
fui te bodi, de ti taku bistre očy imaš inu vsaj ne moreš takoviga velikiga bru-
na v tvoim oku viditi?
Zatu se ima en karsčenik drugači navaditi, kadar on to troho v svojga Verni se imajo v špegli
bližniga okej vidi, ima poprej, prejden de sodi, pred špeigel stopiti inu se v ogledati, de svoje
nym ogledati, tukaj bo on taka velika bruna našil, iz katerih bi se mogla brunu ugledaio.
dobru svynska koryta dellati inu bi moral reči: Aj kaj je tu? Moj bližni r ežalu
je mene vu enim fiertelnu, v polu ali v ceilim lejtu kumaj enkrat, iest pak sim
taku star postal inu nejsim mojga Boga zapuvid še nikuli deržal, ja jest tudi
vsako uro inu hip te iste prestopuiem, koku jest vsaj morem taku en zani-
kern loter biti? Moji greihi so hrasti štiri klafftre veliki inu to ubogo t rošico
ali prah v mojga brata očessi, se jest več pustim motiti kakor moja velika
bruna. Aj, tu bi neimelu biti, iest morem poprej gledati, koku jest mojeh
greihov prust bodem, s katerimi jest bodem tulikain k šaffti imel, de cilu
lahku te trošice pozabim, zakaj jest nei sim ne Bogu ne moji gosposčini, ne
mojmu očetu inu materi bil pokòren, še vselej taku živem inu ne neham
greišiti inu hočem še pruti moimu bližnimu taku nemilostiv biti inu njemu
nikar ene edine besséde h dobrimu deržati? O ne, takoviga nejmajo karsče-
niki sturiti.
Taku nas hoče naš GOSPUD Christus vselej na ta exempel našiga Očeta
v nebi višati, kateri naših velikih brun ne hoče viditi, de my s to maihino trošico
tudi poterpleinje imamo inu nikar ne sodimo, ni ferdamnujemo. Kateri se uže
takovi častiti, leipi oblubi ne hoče pustit k milosti gnati, zlasti, de Bug vso
sodbo inu ferdamnovainje hoče gori vzdigniti inu nam rad odpustiti, kadar le
my mej sabo eden drugimu odpustimo inu eden druziga nikar ne sodimo, tu
uže ni pakal ni smert, temuč zgul gnada inu priaznivost ima biti. Zupet kateri
se timu ne hoče pustit odstrašit inu od sojenja inu ferdamnovainja odvi-
t 3 žat,
491
reči: Iest dobru vidim de vas stežko stane, zakaj vaša škoda vam težku dei, vy
je ne morete taku hitru pozabiti. Kakor hitru vy vašiga zupernika ugledate
ali na njega zmislite, taku vam ta žolč čez gré inu mislite, on je meni tu inu tu
sturil, jest bi hotel, de bi on vso nesrečo imel. Lubi otroci, pravi Christus,
nikar taku, kadar je on tebi lih tukaj ali tamkai škodo sturil inu te je kei z eno
bessedo rezžalil, taku je tu vsaj v risnici le ena bilka inu maihina trošica, en
maihin prah vnega okej. Ti pak enu veliku brunu v toym2008 imaš, kadar ti ho- 2008. Teym.
češ zmisliti, kai si zupar Boga sturil. Zatu veliku h timu sliši kadar hoče eden
druziga soditi ali ferdamnovati.
V drugih ričeh je taku postavlenu, de ta šulmoister more vučeneiši biti, Ta mlaiši nej čez svojga
kakor njegovi šularji, sicer se ne more ta šular veliku od njega vučiti. Kaj si ti moistra.
tedaj za eniga šulmojstra, kir hoč druge vučiti inu soditi inu si vsaj ravnu taku
zvarra vrejden inu glih taku malu znaš, kakor ta, kateriga se ti podstopiš vu-
čiti? Pred temi ludmi (hoče ta GOSPUD tukaj reči) ne vela takovu ništer.
Koku se tedaj hoče le-tu rajmati v mojem krajlestvi inu pred Bugom, ker ste
vy vsi kmalu smerti podverženi? Zatu se vuči takovo prigliho lipu v tim dja-
inju izpričati, kadar ti kaj slišiš, vidiš ali terpiš, kar ti sice rad ne slišiš, ne vidiš
ali neterpiš, de rečeš: Patientia, tu je le en maihin inu žleht greih pruti mojem
greihom, Bug vidi veliku več pomankainja na meni, kakor jest na drugih lu-
deh morem viditi, za tiga volo hočem jest rad molčati inu odpustiti, de le
meni tudi Bug odpusty inu zamolčy.
Ali iz tiga ništer ne bode, na tem svejtu zvary ali kreiga vselej en brat
tiga druziga za te trošice volo, kir vsaj on sam ima enu veliku brunu v ošessi.
Zakaj ker ti eno tožbo zupar tvojga bližniga imaš, taku yh Bug tavžent inu
pak tavžent zupar tebe ima, kir njegovih zapuvid vse tvoje živoče dny neisi
deržal, temuč na mnogotero vižo zupar te iste greišil. Takoviga ti ne vidiš inu
se podstopiš, de hoč tvojga bližniga za ene edine hude besséde volo požrejti,
fui te bodi, de ti taku bistre očy imaš inu vsaj ne moreš takoviga velikiga bru-
na v tvoim oku viditi?
Zatu se ima en karsčenik drugači navaditi, kadar on to troho v svojga Verni se imajo v špegli
bližniga okej vidi, ima poprej, prejden de sodi, pred špeigel stopiti inu se v ogledati, de svoje
nym ogledati, tukaj bo on taka velika bruna našil, iz katerih bi se mogla brunu ugledaio.
dobru svynska koryta dellati inu bi moral reči: Aj kaj je tu? Moj bližni r ežalu
je mene vu enim fiertelnu, v polu ali v ceilim lejtu kumaj enkrat, iest pak sim
taku star postal inu nejsim mojga Boga zapuvid še nikuli deržal, ja jest tudi
vsako uro inu hip te iste prestopuiem, koku jest vsaj morem taku en zani-
kern loter biti? Moji greihi so hrasti štiri klafftre veliki inu to ubogo t rošico
ali prah v mojga brata očessi, se jest več pustim motiti kakor moja velika
bruna. Aj, tu bi neimelu biti, iest morem poprej gledati, koku jest mojeh
greihov prust bodem, s katerimi jest bodem tulikain k šaffti imel, de cilu
lahku te trošice pozabim, zakaj jest nei sim ne Bogu ne moji gosposčini, ne
mojmu očetu inu materi bil pokòren, še vselej taku živem inu ne neham
greišiti inu hočem še pruti moimu bližnimu taku nemilostiv biti inu njemu
nikar ene edine besséde h dobrimu deržati? O ne, takoviga nejmajo karsče-
niki sturiti.
Taku nas hoče naš GOSPUD Christus vselej na ta exempel našiga Očeta
v nebi višati, kateri naših velikih brun ne hoče viditi, de my s to maihino trošico
tudi poterpleinje imamo inu nikar ne sodimo, ni ferdamnujemo. Kateri se uže
takovi častiti, leipi oblubi ne hoče pustit k milosti gnati, zlasti, de Bug vso
sodbo inu ferdamnovainje hoče gori vzdigniti inu nam rad odpustiti, kadar le
my mej sabo eden drugimu odpustimo inu eden druziga nikar ne sodimo, tu
uže ni pakal ni smert, temuč zgul gnada inu priaznivost ima biti. Zupet kateri
se timu ne hoče pustit odstrašit inu od sojenja inu ferdamnovainja odvi-
t 3 žat,
491
