Page 484 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 484
Izlaga tiga evangelia
Koku je Bug milostiv. ne, tu je ena loterska milost, katera zatu dobru stury, de zupet dobru ali
bulše vzame. My pak, kir hočmo karsčeniki biti, imamo milost izkassati,
My imamo kakor naš Oča v nebi, nikar le pruti tem, kateri so naši priatili, temuč
tudi milostivi biti. pruti enimu vsakaterimu, tudi pruti tem, kateri so nam sovraž, nas pregai
Hudim ludem najo, de se nam zdy, de bi ne bilj vrejdni, de bi my nym imejli eno priaz
se neimamo pustit nivo bessedo vosčiti, koker tu my v sebi počutimo, de jo tešku izrečemo.
hude sturit. Aj, pravimo my, kaj jest za tiga lotra maram, on je meni tu inu unu sturil,
jest njegova huda inu ne pridna usta dobru znam, bi iest imel njemu po-
magati? Iest bi hotel raiši inu poprej, de bi njega ušy snejdle, etc. Taku
naša natura nas vselej vleiče na to lotessko milost, katera pruti našim pri-
atelom izkažemo kateri z nami lotrujejo, s temi drugimi tiga ne moramo
sturiti. Le-tu pak nej ta prava maininga, pravi Christus, temuč kadar so
vas lih vaši bližni rešalili, hočte li karsčeniki biti, taku mislite, de bote
milostivi inu taku milostivi, kakor je vaš Oča, sicer ne morete negovi
o troci, ni moji bratje biti, kir sim vas z mojo kryo, od greihov inu smerti
odreišil. Zakaj tu morate vsi spoznati, de ste vašimu Bogu inu Očetu v
nebi veliku žaliga inu zuper sturili inu njegovih zapuvidi obene deržali,
ja vse prestopili, de bi on zadosti urzahov imel reči: Bi jest imel mojga
Synu za takove zanikerne lotre dati? K Hudiču ž nymi na dnu tiga pakla:
Zakaj ony se mene ne boje, mene ne lubio inu meni ne zavupajo, ja fer-
rahtajo, šentujo inu mene sovražio, persegujo inu preklinajo per mojem
imeni, pregainajo inu ferdamnujo mojo bessedo, so tem starišem inu gos-
posčini nepokorni, so merdrary, prešuštniki, tatje, lakomniki, vuherniki,
kir prisege ne derže, in summa, ony sture vse hudu, obtu jest nje pustim
le tja ijti, kamer slišio.
Taku bi mogel Bug (pravi Christus) k vam tudi reči ali on tiga ne stury
temuč čez vso vašo hudobo je taku dobrutliv inu milostiv, da vam nikar le
tellu inu leben, jeisti inu pyti, ženo inu otroke, užitak inu vso potrebo k le
-timu lebnu, temuč tudi svojga Synu inu ta večni leben da.
Takovo milost se imate vučiti izkazati, zakaj aku te lih gdu režaluje inu
stury, kar tebi ne dopade, kaj je tu pruti timu, ker si ti taku čestu inu težku
zupar Boga sturil? Kadar uže Bug eno takovo milost ima, de on svojem sov-
ražnikom, svojga edinorojeniga Synu šeinka, de skuzi njega bodo odreišeni
od tiga greiha inu smert, h timu nym da dušo, tellu, blagu inu vse kar potre-
bujejo, kir bi spodobnu imel nyh štraifati, ja točo, garmeinje, treisk inu
paklenski ogein inu vso nesrečo čez nje poslati, taku se ti tudi vuči po le-tim
exempli, de moreš reči: Aku je mene lih le-ta ali uni taku vissoku režalil, de
bi jest njega imel pustit te mojle zneisti, taku jest je vener ne hočem sturiti.
Zakaj takovu bi bila ena ajdovska inu nikar karsčanska milost, aku je on me-
ni hudu inu krivu sturil, nu, gdu zna kej sim je jest zaslužil, iest njega zatu
zdaj, ker on moje pomuči potrebuje, tiga ne hočem pustit vplatiti. Zakaj jest
vidim de on pomuči potrebuje inu jest njemu morem pomagati. Taku stury
moj Oča v nebi tudi.
Onu se vidi kakovo sylo inu svojo voljo ta kmetiški folk povsod dela,
kadar bi mogli svoje blagu, kateru na terg pernesso, za četvere denarje dati,
bi je raiši sturili, kakor de bi je ven pravi kup pustili. Taku gre tudi v meistih,
en vsakateri zbyra denarje, žre inu pyančuje, oblaže inu ogolufa poleg tiga
edan tiga druziga, ker more. Takovu bi imejlu ja druge ludje nevolne sturiti,
susseb kadar bodo z nadlugami obdani, de bi mislili: O prov, timu lotru se lih
prov gody ali en karsčenik tiga nejma sturiti, temuč le-taku reči: Kaj meni na
tem ležy, aku so ony lih hudy? Tu mene nejma zapelat, de bi jest tudi hotel
hud biti, iest hočem sturiti, kakor enu dobru drivu, kadar ludje ta sad doli
otergajo, kateri je po lejtu pernesslu, čez enu lejtu tu istu drivu spet drugi
per-
484
Koku je Bug milostiv. ne, tu je ena loterska milost, katera zatu dobru stury, de zupet dobru ali
bulše vzame. My pak, kir hočmo karsčeniki biti, imamo milost izkassati,
My imamo kakor naš Oča v nebi, nikar le pruti tem, kateri so naši priatili, temuč
tudi milostivi biti. pruti enimu vsakaterimu, tudi pruti tem, kateri so nam sovraž, nas pregai
Hudim ludem najo, de se nam zdy, de bi ne bilj vrejdni, de bi my nym imejli eno priaz
se neimamo pustit nivo bessedo vosčiti, koker tu my v sebi počutimo, de jo tešku izrečemo.
hude sturit. Aj, pravimo my, kaj jest za tiga lotra maram, on je meni tu inu unu sturil,
jest njegova huda inu ne pridna usta dobru znam, bi iest imel njemu po-
magati? Iest bi hotel raiši inu poprej, de bi njega ušy snejdle, etc. Taku
naša natura nas vselej vleiče na to lotessko milost, katera pruti našim pri-
atelom izkažemo kateri z nami lotrujejo, s temi drugimi tiga ne moramo
sturiti. Le-tu pak nej ta prava maininga, pravi Christus, temuč kadar so
vas lih vaši bližni rešalili, hočte li karsčeniki biti, taku mislite, de bote
milostivi inu taku milostivi, kakor je vaš Oča, sicer ne morete negovi
o troci, ni moji bratje biti, kir sim vas z mojo kryo, od greihov inu smerti
odreišil. Zakaj tu morate vsi spoznati, de ste vašimu Bogu inu Očetu v
nebi veliku žaliga inu zuper sturili inu njegovih zapuvidi obene deržali,
ja vse prestopili, de bi on zadosti urzahov imel reči: Bi jest imel mojga
Synu za takove zanikerne lotre dati? K Hudiču ž nymi na dnu tiga pakla:
Zakaj ony se mene ne boje, mene ne lubio inu meni ne zavupajo, ja fer-
rahtajo, šentujo inu mene sovražio, persegujo inu preklinajo per mojem
imeni, pregainajo inu ferdamnujo mojo bessedo, so tem starišem inu gos-
posčini nepokorni, so merdrary, prešuštniki, tatje, lakomniki, vuherniki,
kir prisege ne derže, in summa, ony sture vse hudu, obtu jest nje pustim
le tja ijti, kamer slišio.
Taku bi mogel Bug (pravi Christus) k vam tudi reči ali on tiga ne stury
temuč čez vso vašo hudobo je taku dobrutliv inu milostiv, da vam nikar le
tellu inu leben, jeisti inu pyti, ženo inu otroke, užitak inu vso potrebo k le
-timu lebnu, temuč tudi svojga Synu inu ta večni leben da.
Takovo milost se imate vučiti izkazati, zakaj aku te lih gdu režaluje inu
stury, kar tebi ne dopade, kaj je tu pruti timu, ker si ti taku čestu inu težku
zupar Boga sturil? Kadar uže Bug eno takovo milost ima, de on svojem sov-
ražnikom, svojga edinorojeniga Synu šeinka, de skuzi njega bodo odreišeni
od tiga greiha inu smert, h timu nym da dušo, tellu, blagu inu vse kar potre-
bujejo, kir bi spodobnu imel nyh štraifati, ja točo, garmeinje, treisk inu
paklenski ogein inu vso nesrečo čez nje poslati, taku se ti tudi vuči po le-tim
exempli, de moreš reči: Aku je mene lih le-ta ali uni taku vissoku režalil, de
bi jest njega imel pustit te mojle zneisti, taku jest je vener ne hočem sturiti.
Zakaj takovu bi bila ena ajdovska inu nikar karsčanska milost, aku je on me-
ni hudu inu krivu sturil, nu, gdu zna kej sim je jest zaslužil, iest njega zatu
zdaj, ker on moje pomuči potrebuje, tiga ne hočem pustit vplatiti. Zakaj jest
vidim de on pomuči potrebuje inu jest njemu morem pomagati. Taku stury
moj Oča v nebi tudi.
Onu se vidi kakovo sylo inu svojo voljo ta kmetiški folk povsod dela,
kadar bi mogli svoje blagu, kateru na terg pernesso, za četvere denarje dati,
bi je raiši sturili, kakor de bi je ven pravi kup pustili. Taku gre tudi v meistih,
en vsakateri zbyra denarje, žre inu pyančuje, oblaže inu ogolufa poleg tiga
edan tiga druziga, ker more. Takovu bi imejlu ja druge ludje nevolne sturiti,
susseb kadar bodo z nadlugami obdani, de bi mislili: O prov, timu lotru se lih
prov gody ali en karsčenik tiga nejma sturiti, temuč le-taku reči: Kaj meni na
tem ležy, aku so ony lih hudy? Tu mene nejma zapelat, de bi jest tudi hotel
hud biti, iest hočem sturiti, kakor enu dobru drivu, kadar ludje ta sad doli
otergajo, kateri je po lejtu pernesslu, čez enu lejtu tu istu drivu spet drugi
per-
484
