Page 483 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 483
na IIII. nedello po S. Troyci. 1995. Lk 6,36–42.
1996. Leta /15/33 na Luthrovem domu.
Ne sodite, taku tudi ne bote sojeni. Ne ferdamnujte, taku tu-
di ne bote ferdamnani. Odpustite, taku vam bo odpusčenu.
Dajte, taku vam bo danu. Eno polno, natlačeno, potresseno inu
obilno mero, bodo vam v vaše krillu dali. Zakaj ravnu s to me-
ro, s katero vy merite, se vam tudi bo merilu. Jnu on je nym
pravil eno prigliho, »ie li more en sleipic sleipca voditi? Ne
padeta li obadva v iamo? Mlaiši nej čez svojga moistra, Ka-
dar je ta mlaiši, kakor njegov moister, taku je on popolnoma.
Koku ti pak vidiš eno troho v tvojga brata okej inu bruna v
tvojem okej ne počutiš? Ali koku moreš ti h tvojmu bratu reči:
Derži bràt, jest hočem to troho iz tvojga oka vzeti inu ti tiga
bruna, kir je v tvojem lastnim okej, ne vidiš? Ti hinavec, izmi
poprej tu brunu iz tvojga oka inu potle gledaj, de izmeš to tro-
ho, iz tvojga oka.« »Zakaj tu drivu nej dobru, kateru gnil sad
nesse: inu obenu gnilu drivu, dobriga sadu ne nesse. Vsaku dri-
vu se per svojem lastnim sadu pozna: Zakaj fige se ne bero na
terny: inu grozdje se tudi ne bere na garmovji. Dober človik
dobru naprej pernesse, iz dobriga šaca svojga serca. Jnu en hu-
doben človik, hudu naprej pernesse iz hudiga šaca svojga serca.
Zakaj česser je serce polnu, tu usta govore.«1995
Tem današnim evangeliu vučy naš lubi GOSPUD Christus Anno 33 domi suæ.1996
svoje jogre inu nas vse, koku se imamo edan pruti timu dru- Karsčeniki imajo
zimu deržati inu karsčansku živejti. Zakaj potehmal de smo karsčansku živejti.
verni postali inu tu ime imamo, de se karsčeniki imenujemo,
kateri so skuzi Christusa tiga GOSPUDA, od greiha, smerti
inu od vse nesreče odreišeni, tukaj ima tudi en nov leben pri-
ti, de my sturimo, kar on od nas hoče imejti. Takov nov leben zapopade ta
GOSPUD v to edino bessédo, ker on pravi: Bodite milostivi, kakor je tudi Kaj je milost.
vaš Oča milostiv. Nu pak en vsakateri dobru vej, kaj se milostiv pravi, zlasti
en takov človik, kateri pruti svojmu bližnimu enu priaznivu, dobrutlivu serce
nossi, poterpleinje ž nym ima, kateri se tudi njegove nadluge inu nesreče,
onu si an tiči dušo, tellu, čast ali blagu, risničnu an vzame, si pusty k sercu
ijti inu misli, koku bi mogel njemu pomagati, je tudi s tem djainjem izkaže,
volnu inu rad perstopi.
Enu taku serce, pravi ta GOSPUD, imate vy pruti enimu vsakaterimu Milost ima tudi
imejti, de ne bo ena milost kakor teh greišnikov inu colnarjev, kateri tudi izka- na te ijti, kateri
zujo (kakor Christus kratku pred le-tim evangeliom pravi) milost mej sabo, lubi so nam sovraž.
eden tiga druziga, izkazuje eden timu druzimu dobruto inu priazen, possoduje
eden timu druzimu. Ampak takovu sture zatu, de se nym glih taku zupet pover-
s 3 ne,
483
1996. Leta /15/33 na Luthrovem domu.
Ne sodite, taku tudi ne bote sojeni. Ne ferdamnujte, taku tu-
di ne bote ferdamnani. Odpustite, taku vam bo odpusčenu.
Dajte, taku vam bo danu. Eno polno, natlačeno, potresseno inu
obilno mero, bodo vam v vaše krillu dali. Zakaj ravnu s to me-
ro, s katero vy merite, se vam tudi bo merilu. Jnu on je nym
pravil eno prigliho, »ie li more en sleipic sleipca voditi? Ne
padeta li obadva v iamo? Mlaiši nej čez svojga moistra, Ka-
dar je ta mlaiši, kakor njegov moister, taku je on popolnoma.
Koku ti pak vidiš eno troho v tvojga brata okej inu bruna v
tvojem okej ne počutiš? Ali koku moreš ti h tvojmu bratu reči:
Derži bràt, jest hočem to troho iz tvojga oka vzeti inu ti tiga
bruna, kir je v tvojem lastnim okej, ne vidiš? Ti hinavec, izmi
poprej tu brunu iz tvojga oka inu potle gledaj, de izmeš to tro-
ho, iz tvojga oka.« »Zakaj tu drivu nej dobru, kateru gnil sad
nesse: inu obenu gnilu drivu, dobriga sadu ne nesse. Vsaku dri-
vu se per svojem lastnim sadu pozna: Zakaj fige se ne bero na
terny: inu grozdje se tudi ne bere na garmovji. Dober človik
dobru naprej pernesse, iz dobriga šaca svojga serca. Jnu en hu-
doben človik, hudu naprej pernesse iz hudiga šaca svojga serca.
Zakaj česser je serce polnu, tu usta govore.«1995
Tem današnim evangeliu vučy naš lubi GOSPUD Christus Anno 33 domi suæ.1996
svoje jogre inu nas vse, koku se imamo edan pruti timu dru- Karsčeniki imajo
zimu deržati inu karsčansku živejti. Zakaj potehmal de smo karsčansku živejti.
verni postali inu tu ime imamo, de se karsčeniki imenujemo,
kateri so skuzi Christusa tiga GOSPUDA, od greiha, smerti
inu od vse nesreče odreišeni, tukaj ima tudi en nov leben pri-
ti, de my sturimo, kar on od nas hoče imejti. Takov nov leben zapopade ta
GOSPUD v to edino bessédo, ker on pravi: Bodite milostivi, kakor je tudi Kaj je milost.
vaš Oča milostiv. Nu pak en vsakateri dobru vej, kaj se milostiv pravi, zlasti
en takov človik, kateri pruti svojmu bližnimu enu priaznivu, dobrutlivu serce
nossi, poterpleinje ž nym ima, kateri se tudi njegove nadluge inu nesreče,
onu si an tiči dušo, tellu, čast ali blagu, risničnu an vzame, si pusty k sercu
ijti inu misli, koku bi mogel njemu pomagati, je tudi s tem djainjem izkaže,
volnu inu rad perstopi.
Enu taku serce, pravi ta GOSPUD, imate vy pruti enimu vsakaterimu Milost ima tudi
imejti, de ne bo ena milost kakor teh greišnikov inu colnarjev, kateri tudi izka- na te ijti, kateri
zujo (kakor Christus kratku pred le-tim evangeliom pravi) milost mej sabo, lubi so nam sovraž.
eden tiga druziga, izkazuje eden timu druzimu dobruto inu priazen, possoduje
eden timu druzimu. Ampak takovu sture zatu, de se nym glih taku zupet pover-
s 3 ne,
483
