Page 477 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 477
na III. nedello po S. Troyci.
inu s flissom ysče, dokler ga najde? Jnu kadar ga najde, taku
pokliče svoje priatelice inu sossede inu pravi: »Vesselite se z
mano, zakaj jest sim moj denar našla, kateri sim jest bila zgu-
bila.« Taku tudi, jest vam povem, bo vesselje pred Božjimi
angeli čez eniga gréšnika, kateri pokuro stury.
E-tu je teh troštlivih evangeliev eden, kakor se kej eden v Christus za grešniki
cejlim lejtu pridiguje, v katerim nas GOSPUD Jezus vučy, de hodi inu k sebi vabi.
je njegovu opravilu ali služba ena pastyrska služba, de ima za
teime greišniki hoditi, nje ijskati inu zupet na pravi pot
perpraviti, de ony nikar timu vulkuvi, timu Hudiču, na dejl
ne pridejo inu vekoma ferdamnani ne bodo. Takova pridiga
se pak nad takovim začne, kir so vsi žlaht colnarji inu greišniki za GOSPUD
OM Christusom tekli, de bi njegovo pridigo poslušali. Takovu so ty farizei
inu v Pismi vučeni vidili, so nad tem mermrali inu tu njemu cilu na hudu ober-
nili, kakor de bi tu bilu enu znameinje ene sussebni ličkakosti. Zakaj enimu
brumnimu možu pristoji, de se on ima k brumnim ludem deržati inu tova-
rištvu ž nymi dellati.
Ampak ta GOSPUD se silnu dobru odgovory inu pravi, on ravnu tu
della, kar sicer ty ludje dellajo v drugih ričeh, na katerih nikar veliku ne ležy.
Hoče za tiga volo od teh farizejov prez svarra biti inu v svojej rejči cilu prov
imejti.
Zakaj tu je tu vprašanje inu diainie, za kateru se le-tukaj vpraša, zlas- Koku ta postava
ti koku se ima s temi greišniki okuli hoditi inu kaj se ima ž nymi sturiti? od teh greišnikov sodi.
Ravnu kakor dvej unglih partye, katere so vsaj obej v Božji bessedi študi-
rale, vkupe pridojo, taku je tudi ta odguvor na takovu vprašanje unglih. Ty
farizej inu v Pismi vučeni ne vejdo od Božje bessede več, kakor kar Moizes
inu ta postava vučy. Kadar uže ta postava povsod taku pridiguje, Bug hoče
milostiv biti tem, kir so brumni inu njegove zapuvidi derže. Spet nazaj, te
hude, kateri njegovih zapuvid ne derže, hoče štraifati. Od tiga semkaj pri-
de, de ty farizej inu v Pismi vučeni le-tukaj taku odločio, de se tem člove-
kom ne hoče drugači spodobiti s temi greišniki okuli hoditi, temuč kakor
Bug ž nymi okuli hodi. Kadar je ta isti čez nje serdit, se nyh an ne vzame,
taku se ty ludye nyh tudi nejmajo an vzeti, temuč je pustiti ijti. Ravnu taku
sodi naša pamet tudi, kakor hitru en človik svoje gréihe prov počuti, taku Ta pamet sodi
on misli, Bug se serdy, onu nej obene gnade tukaj, on more vse nesreče od teh greišnikov.
čakati ali si v zvejsti biti. Kakor my na Adamu inu Evi vidimo, zdaici kadar
sta ona od tiga prepovedaniga drivessa jedla inu sta hudo veist dobila, de
sta zupar Boga sturila, tu sta se ona zaleizla inu se nejsta smejla nigdir pus-
tit viditi. Na teh mladih otrucih je my tudi vidimo, kadar ony vejdo, de so
krivu sturili, taku se zataknejo ali skryejo. Zakaj tu je tiga greiha natura, de
on enu strašlivu serce stury, kateru se te nemilosti inu štraifinge boy. Spet Natura tiga greiha.
nazaj, kadar se ta vejst nedolžna vej, taku zadoby ta človik enu serce, ništer
zatu ne mara, aku se lih gdu nemilostiv izkazuje. Zakaj tukaj tičy tu zavu-
panje vselej v serci, ti se nedolžen veiš, onu se bode en drugi našil, kateri je
dolžan ali kriv, de ti ledig ali prust vunkaj pojdeš.
Ravnu kakor uže enu serce, kateru se dolžnu ali krivu vej, po naturi druga- Enu serce, kateru
či ništer ne zna inu ne more, kakor se bati inu za tiga volo samu sebi vso gnado se dolžnu vej.
odpovej inu te nemilosti čaka. Taku sodio ty farizeerji le-tukaj od teh greišnikov
tudi. Ony vidio, de so ty colnarji inu greišniki vu enim greišnim stanu dosehmal
živejli, za tiga volo hitru natu pravio inu mislio: »S hudimi lotri bi nih-
če
477
inu s flissom ysče, dokler ga najde? Jnu kadar ga najde, taku
pokliče svoje priatelice inu sossede inu pravi: »Vesselite se z
mano, zakaj jest sim moj denar našla, kateri sim jest bila zgu-
bila.« Taku tudi, jest vam povem, bo vesselje pred Božjimi
angeli čez eniga gréšnika, kateri pokuro stury.
E-tu je teh troštlivih evangeliev eden, kakor se kej eden v Christus za grešniki
cejlim lejtu pridiguje, v katerim nas GOSPUD Jezus vučy, de hodi inu k sebi vabi.
je njegovu opravilu ali služba ena pastyrska služba, de ima za
teime greišniki hoditi, nje ijskati inu zupet na pravi pot
perpraviti, de ony nikar timu vulkuvi, timu Hudiču, na dejl
ne pridejo inu vekoma ferdamnani ne bodo. Takova pridiga
se pak nad takovim začne, kir so vsi žlaht colnarji inu greišniki za GOSPUD
OM Christusom tekli, de bi njegovo pridigo poslušali. Takovu so ty farizei
inu v Pismi vučeni vidili, so nad tem mermrali inu tu njemu cilu na hudu ober-
nili, kakor de bi tu bilu enu znameinje ene sussebni ličkakosti. Zakaj enimu
brumnimu možu pristoji, de se on ima k brumnim ludem deržati inu tova-
rištvu ž nymi dellati.
Ampak ta GOSPUD se silnu dobru odgovory inu pravi, on ravnu tu
della, kar sicer ty ludje dellajo v drugih ričeh, na katerih nikar veliku ne ležy.
Hoče za tiga volo od teh farizejov prez svarra biti inu v svojej rejči cilu prov
imejti.
Zakaj tu je tu vprašanje inu diainie, za kateru se le-tukaj vpraša, zlas- Koku ta postava
ti koku se ima s temi greišniki okuli hoditi inu kaj se ima ž nymi sturiti? od teh greišnikov sodi.
Ravnu kakor dvej unglih partye, katere so vsaj obej v Božji bessedi študi-
rale, vkupe pridojo, taku je tudi ta odguvor na takovu vprašanje unglih. Ty
farizej inu v Pismi vučeni ne vejdo od Božje bessede več, kakor kar Moizes
inu ta postava vučy. Kadar uže ta postava povsod taku pridiguje, Bug hoče
milostiv biti tem, kir so brumni inu njegove zapuvidi derže. Spet nazaj, te
hude, kateri njegovih zapuvid ne derže, hoče štraifati. Od tiga semkaj pri-
de, de ty farizej inu v Pismi vučeni le-tukaj taku odločio, de se tem člove-
kom ne hoče drugači spodobiti s temi greišniki okuli hoditi, temuč kakor
Bug ž nymi okuli hodi. Kadar je ta isti čez nje serdit, se nyh an ne vzame,
taku se ty ludye nyh tudi nejmajo an vzeti, temuč je pustiti ijti. Ravnu taku
sodi naša pamet tudi, kakor hitru en človik svoje gréihe prov počuti, taku Ta pamet sodi
on misli, Bug se serdy, onu nej obene gnade tukaj, on more vse nesreče od teh greišnikov.
čakati ali si v zvejsti biti. Kakor my na Adamu inu Evi vidimo, zdaici kadar
sta ona od tiga prepovedaniga drivessa jedla inu sta hudo veist dobila, de
sta zupar Boga sturila, tu sta se ona zaleizla inu se nejsta smejla nigdir pus-
tit viditi. Na teh mladih otrucih je my tudi vidimo, kadar ony vejdo, de so
krivu sturili, taku se zataknejo ali skryejo. Zakaj tu je tiga greiha natura, de
on enu strašlivu serce stury, kateru se te nemilosti inu štraifinge boy. Spet Natura tiga greiha.
nazaj, kadar se ta vejst nedolžna vej, taku zadoby ta človik enu serce, ništer
zatu ne mara, aku se lih gdu nemilostiv izkazuje. Zakaj tukaj tičy tu zavu-
panje vselej v serci, ti se nedolžen veiš, onu se bode en drugi našil, kateri je
dolžan ali kriv, de ti ledig ali prust vunkaj pojdeš.
Ravnu kakor uže enu serce, kateru se dolžnu ali krivu vej, po naturi druga- Enu serce, kateru
či ništer ne zna inu ne more, kakor se bati inu za tiga volo samu sebi vso gnado se dolžnu vej.
odpovej inu te nemilosti čaka. Taku sodio ty farizeerji le-tukaj od teh greišnikov
tudi. Ony vidio, de so ty colnarji inu greišniki vu enim greišnim stanu dosehmal
živejli, za tiga volo hitru natu pravio inu mislio: »S hudimi lotri bi nih-
če
477
