Page 473 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 473
na II. nedello po S. Troyci.
mogoči, sveti, modri ga ne hote imejti inu ga tudi nejmajo imejti.« Tu se p ravi
ja te Iude prov dobru zmyti inu susseb le-tiga le-tukaj, kateri hoče taku mo-
der biti inu kruh v nebeskim krajlestvi jeisti inu hoče vener tu farštvu inu
krajlestvu ohraniti, onu si ostani Christus inu njegov evangelium, ker hoče.
Zakaj le-taku stoji njegovu serce, de bi on GOSPUDA Christusa cilu ništer
ne potreboval k nebu, temuč naš GOSPUD Bug bode k njemu inu k vsem
Iudom djal: »Pridite, vy Iudje inu susseb vy farji, vy svetniki, vy viudi, vy de-
belli purgarji, vam je ta večerja perpravlena.« »Ia,« pravi on, »reis je, vy ste
povableni, ali vy zatu ne marate inu se izgovarjate inu hočte še prov h timu
imejti. Zatu jest vas pustym ijti inu vzamem raiši ta žlehtniši folk gori, te
krulove inu hrome.«
Dosehmal gre le-ta evangelium le na te Iude, zakaj on pravi od teh Le-ta pergliha nerveč
krulovih inu hromih, kateri so na tej ceisti inu gassah v tem meistu, inu te neverne Iude tiče.
imenuje ta iudovski folk enu meistu, zatu de so ony bili en vkup spravlen
ali izvolen folk inu so imejli to postavo, Božjo službo, tempel, farje, kraj-
le, vse od Buga samiga ordnanu inu skuzi Moizessa gori narejenu. Nu,
taku on pošle svojga hlapca tudi na te velike ceiste inu njemu zapovej, on
bi imel gosty vzeti, ker on nje najde, tudi te petlerje per teh ploteh inu
povsod.
Jnu ta GOSPUD je rekal h timu hlapcu: »Pojdi 1979. Lk 14,23.
vunkaj na ceiste inu za ploty inu permoraj nym sem no- 1980. Mr 16,16.
ter priti, de bo moja hiša polna.«1979
Le-ty smo my ajdie, kir nejsmo vu obenim meistu prebivali, tu je obene My, aidi, smo na meistu
Božje službe imejli kakor ty Iudje, temuč smo malikovski bily, za tiga volo teh Iudov iz gnade
neismo vejdili, kaj smo my ali kaj bi Bug bil. Zatu se pravi naša rejč en fray, h ti Božy večery prišli.
odpert plac na tej ceisti, na puili, ker ta Hudič tja čez teče inu svoj prostor
ima, kakor on hoče. »Tjakaj ti pojdi,« pravi ta hišni oča, »inu permoraj nym
sem noter.« Zakaj ta svejt ima le-to hudo šego, de se vselej zupar ta evange-
lium upyra inu ne more le-tiga vuka terpejti. Timu pruti pak hoče ta hišni oča
svojo hišo polno gostov imejti, zakaj on se je taku perpravil, de more ludy
imejti, kateri jejdo, pyo inu so vesseli, kadar bi on lih nje imel iz kameinja
sturiti. Inu tu je tudi ta urzah, de Bug ta svejt taku dolgu pusty stati, ker bi
on vsaj zadosti urzaha imel za naših greihov volo, njega vsak hip na en kup
vreči inu zatreti. Ampak on tiga zatu ne stury, kir še več gostov potrebuje,
kateri tudi k le-tej večerji slišio. Zatu kadar uže njegovi hlapci ta lubi evan-
gelium k nam pernesso, taku je tu enu znameinje, de my, kir smo karsčeni inu
verujemo, tudi k le-tej večerji slišimo. Zakaj my smo ty veliki gospudje, ka-
teri za plotmy leže, tu je sleipi, ubogi, zgubleni ajdje. Ali koku on nas per-
moruje? Ter vsaj ne hoče naš GOSPUD Bug obene permorane službe imejti.
Taku on nas permoruje, de nam pusty predigovati: »Kateri veruje inu Koku se ty gostje
bode karsčen, ta bode izveličan. Kateri pak ne veruje, ta bode ferdamnan.«1980 permorujo.
Ker on obuje na znanje da, pakal inu nebu, smert inu leben, serd inu gnado.
Zakaj tukai nam bode nerpoprej rezodiven naš greih inu izkažen stan, de se
my pred nym moremo prestrašiti, kadar my slišimo, de smo my, koker hitru
bomo rojeni, pod tiga Hudiča krajlestvom inu v Božjim serdu. Tu se pravi
tedaj prov permorovanu, kadar se ludje taku boye pred tém serdom Božjim
inu pomuči od njega pegerujo. Kadar je uže takovu skuzi tu pridigovainje se
zgudilu inu ta serca so rezbiena inu prestrašena, taku se tedaj dajle pridiguje
inu pravi: »Lubi človik, nikar zatu ne cagaj, aku si ti lih en greišnik inu taku
en strašan urtel ali sodbo na sebi imaš, sturimu taku, pojdi tja, ti si vsaj karšen,
poslušaji ta evangelion, tukaj se bodeš vučil, de je Jezus Christus za tvojo
r 2 volo
473
mogoči, sveti, modri ga ne hote imejti inu ga tudi nejmajo imejti.« Tu se p ravi
ja te Iude prov dobru zmyti inu susseb le-tiga le-tukaj, kateri hoče taku mo-
der biti inu kruh v nebeskim krajlestvi jeisti inu hoče vener tu farštvu inu
krajlestvu ohraniti, onu si ostani Christus inu njegov evangelium, ker hoče.
Zakaj le-taku stoji njegovu serce, de bi on GOSPUDA Christusa cilu ništer
ne potreboval k nebu, temuč naš GOSPUD Bug bode k njemu inu k vsem
Iudom djal: »Pridite, vy Iudje inu susseb vy farji, vy svetniki, vy viudi, vy de-
belli purgarji, vam je ta večerja perpravlena.« »Ia,« pravi on, »reis je, vy ste
povableni, ali vy zatu ne marate inu se izgovarjate inu hočte še prov h timu
imejti. Zatu jest vas pustym ijti inu vzamem raiši ta žlehtniši folk gori, te
krulove inu hrome.«
Dosehmal gre le-ta evangelium le na te Iude, zakaj on pravi od teh Le-ta pergliha nerveč
krulovih inu hromih, kateri so na tej ceisti inu gassah v tem meistu, inu te neverne Iude tiče.
imenuje ta iudovski folk enu meistu, zatu de so ony bili en vkup spravlen
ali izvolen folk inu so imejli to postavo, Božjo službo, tempel, farje, kraj-
le, vse od Buga samiga ordnanu inu skuzi Moizessa gori narejenu. Nu,
taku on pošle svojga hlapca tudi na te velike ceiste inu njemu zapovej, on
bi imel gosty vzeti, ker on nje najde, tudi te petlerje per teh ploteh inu
povsod.
Jnu ta GOSPUD je rekal h timu hlapcu: »Pojdi 1979. Lk 14,23.
vunkaj na ceiste inu za ploty inu permoraj nym sem no- 1980. Mr 16,16.
ter priti, de bo moja hiša polna.«1979
Le-ty smo my ajdie, kir nejsmo vu obenim meistu prebivali, tu je obene My, aidi, smo na meistu
Božje službe imejli kakor ty Iudje, temuč smo malikovski bily, za tiga volo teh Iudov iz gnade
neismo vejdili, kaj smo my ali kaj bi Bug bil. Zatu se pravi naša rejč en fray, h ti Božy večery prišli.
odpert plac na tej ceisti, na puili, ker ta Hudič tja čez teče inu svoj prostor
ima, kakor on hoče. »Tjakaj ti pojdi,« pravi ta hišni oča, »inu permoraj nym
sem noter.« Zakaj ta svejt ima le-to hudo šego, de se vselej zupar ta evange-
lium upyra inu ne more le-tiga vuka terpejti. Timu pruti pak hoče ta hišni oča
svojo hišo polno gostov imejti, zakaj on se je taku perpravil, de more ludy
imejti, kateri jejdo, pyo inu so vesseli, kadar bi on lih nje imel iz kameinja
sturiti. Inu tu je tudi ta urzah, de Bug ta svejt taku dolgu pusty stati, ker bi
on vsaj zadosti urzaha imel za naših greihov volo, njega vsak hip na en kup
vreči inu zatreti. Ampak on tiga zatu ne stury, kir še več gostov potrebuje,
kateri tudi k le-tej večerji slišio. Zatu kadar uže njegovi hlapci ta lubi evan-
gelium k nam pernesso, taku je tu enu znameinje, de my, kir smo karsčeni inu
verujemo, tudi k le-tej večerji slišimo. Zakaj my smo ty veliki gospudje, ka-
teri za plotmy leže, tu je sleipi, ubogi, zgubleni ajdje. Ali koku on nas per-
moruje? Ter vsaj ne hoče naš GOSPUD Bug obene permorane službe imejti.
Taku on nas permoruje, de nam pusty predigovati: »Kateri veruje inu Koku se ty gostje
bode karsčen, ta bode izveličan. Kateri pak ne veruje, ta bode ferdamnan.«1980 permorujo.
Ker on obuje na znanje da, pakal inu nebu, smert inu leben, serd inu gnado.
Zakaj tukai nam bode nerpoprej rezodiven naš greih inu izkažen stan, de se
my pred nym moremo prestrašiti, kadar my slišimo, de smo my, koker hitru
bomo rojeni, pod tiga Hudiča krajlestvom inu v Božjim serdu. Tu se pravi
tedaj prov permorovanu, kadar se ludje taku boye pred tém serdom Božjim
inu pomuči od njega pegerujo. Kadar je uže takovu skuzi tu pridigovainje se
zgudilu inu ta serca so rezbiena inu prestrašena, taku se tedaj dajle pridiguje
inu pravi: »Lubi človik, nikar zatu ne cagaj, aku si ti lih en greišnik inu taku
en strašan urtel ali sodbo na sebi imaš, sturimu taku, pojdi tja, ti si vsaj karšen,
poslušaji ta evangelion, tukaj se bodeš vučil, de je Jezus Christus za tvojo
r 2 volo
473
