Page 464 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 464
Izlaga tiga evangelia
li, koku bi si on dobre dny inu dobre lušte šaffal inu dobyl inu koku bi mogel
ta čas v vesselju dopernesti. Pred teim nas Christus obaruje, opomina inu
pravi: »Gledajte gori, hočte li vy za tem bogatim možum na teim sveitu le po
tem trahtati, de vy gosposku inu v vesselej lebate, taku se bode z vami h kon-
cu godilu kakor ž nim, zlasti de na takovu kratku rezideče, pogineče inu
negvišnu vesselje ena večna, prez konca reva, jamer inu žalost pride.«
Ta bogati v pekli Tu sta ta dva exempla, katerih my ja vse naše živoče dny nikuli več
zastopi inu vej, neimamo pozabiti, de my v žalosti inu v izkušnjavah en gvišen trošt ima-
de s to pokuro
se timu paklu ubejži. mo inu v tem potelesnim taku moramo se zaderžati, de skuzi tu nikar tiga
večniga blaga ne zgubimo. H takovimu vuku služi uže, de GOSPUD
Christus dajle pravi, koku ta bogati, potehmal za njegovo stran obene
pomuči nej vupati, na svoje brate spomisli inu prossi Abrahama, on bi ho-
tel vsaj Lazarusa k nym poslati, de bi se ony nikar po tiga bogatiga moža
exemplu ne deržali inu bi tudi ferdamnani ne bili. Ampak Abraham doli
udari ali odpovej njemu takovo prošnjo inu pravi: »Ony imajo Moizessa
1950. Lk 16,29. inu te preroke, naj te iste poslušajo.«1950 Ker pak ta bogati dajle prossi inu
1951. Lk 16,31. ja meini, de bi več sadu per nyh šafalu ali perneslu, kadar bi en mertvec k
nym prišal inu nym pridigoval, kakor kadar je ony v cerkvi slišio, odgo-
vory Abraham še enkrat inu pravi: »Aku ony nikar Moizessa inu teh pre-
rokov ne poslušajo, taku ony tudi ne bodo verovali, kadar bi gdu od teh
mertvih gori vstal.«1951 Ta bogati mož vidi, aku hoče eden takovimu urtelnu
ubežati, taku more pokuro sturiti inu se drugači deržati. Zakaj on spo-
misli raven tiga tudi, da se more drugim ludem ravnu permeriti kakor
njemu, de aku ony lih Božjo bessedo inu to pridigo imajo, taku njo vsaj
ferrahtajo inu se nikar susseb od te iste ne pobulšajo. Za tiga volo se nje-
mu zdy, njegovim bratom se ne more buile svetovati, temuč kadar bi en
imenit pridigar prišal, kateriga bi ludje znali inu vejdili, de je on umerl inu
bi zdaj v unim lebni bil inu bi gvišnu mogel pernesti ali povejdati, koku bi
v tem istim lebnu stalu. Inu je reis, nam se samim zdy, ene takove pridige
bi ludje nikar ne ferrahtali kakor sicer to pridigo, katera se od človekov
zgody, poslušajo inu ferrahtajo.
Po čim se my imamo Ampak Abraham cilu kratku odpovej takovu inu pravi: »Kateri hoče
rovnati, kadar my takovimu večnimu urtelnu ubeižati inu izveličan biti, ta nejma na obenu dru-
hočmo tej večni smerti
ubeižati. gu obarovainje gledati ni čakati, temuč le Moizessa inu te preroke poslušati,
tu je ta edini pot, skuzi kateri ludje mogo timu večnimu ferdamnanju ubeižati
inu k izveličainju priti. Kateri pak Moizessa inu teh prerokov ne hoče poslu-
šati, tukaj je zabstojn, kadar bi lih en mertvec gori vstal, ia, en angel ali Bug
sam pridigoval, taku bi ludje vsaj ne verovali.« Tu se ja vsaj pravi tu pridigar-
stvu vissoku častčenu inu te ludy zveistu h pridigi opominanu, potehmal sicer
obene druge srejde nej, skuzi katero bi se ludje mogli pred tem grozovitim
urtelnom tiga večniga ferdamnanja obarovati.
I. Kaj pridigujo pak Moizes inu ty preroki? Nerveč le-ta dva štuka. Ta
Moizessova pervi, de ony kažejo inu vižajo na tu oblublenu žensku seime, kateru ima tej
inu teh prerokov
pridiga. kači to glavo streiti, tu je timu Hudiču njegovo oblast vzeti inu to škodo pre-
oberniti, katero je on v teim paradižu na nas vse obeissil inu perpravil. S ta-
kovim ženskim seimenom, kateri je Božji Syn inu nam Božjo krafft inu pra-
vico na zemlo pernesse, hodi Moizes inu ty preroki okuli, vuče inu
opominajo, de kadar on bode prišal inu gori stopil, ty ludje imajo njega pos-
lušati, na njegovo bessédo se deržati inu njegovi oblubi verovati. Kateri uže
Moizessa inu te preroke taku posluša, ta bode nerpoprej v svojem lebni ali
živlenju, dellih inu premožeinju cagal inu se bode le le-tiga seimena troštal,
kateru le samu enu žegnanu seime inu ta žegen čez nas, kir smo my za naših
greihov volo prekleti inu ferdamnani človéki bili, pernesse. Taku je ta vera na
Chris-
464
li, koku bi si on dobre dny inu dobre lušte šaffal inu dobyl inu koku bi mogel
ta čas v vesselju dopernesti. Pred teim nas Christus obaruje, opomina inu
pravi: »Gledajte gori, hočte li vy za tem bogatim možum na teim sveitu le po
tem trahtati, de vy gosposku inu v vesselej lebate, taku se bode z vami h kon-
cu godilu kakor ž nim, zlasti de na takovu kratku rezideče, pogineče inu
negvišnu vesselje ena večna, prez konca reva, jamer inu žalost pride.«
Ta bogati v pekli Tu sta ta dva exempla, katerih my ja vse naše živoče dny nikuli več
zastopi inu vej, neimamo pozabiti, de my v žalosti inu v izkušnjavah en gvišen trošt ima-
de s to pokuro
se timu paklu ubejži. mo inu v tem potelesnim taku moramo se zaderžati, de skuzi tu nikar tiga
večniga blaga ne zgubimo. H takovimu vuku služi uže, de GOSPUD
Christus dajle pravi, koku ta bogati, potehmal za njegovo stran obene
pomuči nej vupati, na svoje brate spomisli inu prossi Abrahama, on bi ho-
tel vsaj Lazarusa k nym poslati, de bi se ony nikar po tiga bogatiga moža
exemplu ne deržali inu bi tudi ferdamnani ne bili. Ampak Abraham doli
udari ali odpovej njemu takovo prošnjo inu pravi: »Ony imajo Moizessa
1950. Lk 16,29. inu te preroke, naj te iste poslušajo.«1950 Ker pak ta bogati dajle prossi inu
1951. Lk 16,31. ja meini, de bi več sadu per nyh šafalu ali perneslu, kadar bi en mertvec k
nym prišal inu nym pridigoval, kakor kadar je ony v cerkvi slišio, odgo-
vory Abraham še enkrat inu pravi: »Aku ony nikar Moizessa inu teh pre-
rokov ne poslušajo, taku ony tudi ne bodo verovali, kadar bi gdu od teh
mertvih gori vstal.«1951 Ta bogati mož vidi, aku hoče eden takovimu urtelnu
ubežati, taku more pokuro sturiti inu se drugači deržati. Zakaj on spo-
misli raven tiga tudi, da se more drugim ludem ravnu permeriti kakor
njemu, de aku ony lih Božjo bessedo inu to pridigo imajo, taku njo vsaj
ferrahtajo inu se nikar susseb od te iste ne pobulšajo. Za tiga volo se nje-
mu zdy, njegovim bratom se ne more buile svetovati, temuč kadar bi en
imenit pridigar prišal, kateriga bi ludje znali inu vejdili, de je on umerl inu
bi zdaj v unim lebni bil inu bi gvišnu mogel pernesti ali povejdati, koku bi
v tem istim lebnu stalu. Inu je reis, nam se samim zdy, ene takove pridige
bi ludje nikar ne ferrahtali kakor sicer to pridigo, katera se od človekov
zgody, poslušajo inu ferrahtajo.
Po čim se my imamo Ampak Abraham cilu kratku odpovej takovu inu pravi: »Kateri hoče
rovnati, kadar my takovimu večnimu urtelnu ubeižati inu izveličan biti, ta nejma na obenu dru-
hočmo tej večni smerti
ubeižati. gu obarovainje gledati ni čakati, temuč le Moizessa inu te preroke poslušati,
tu je ta edini pot, skuzi kateri ludje mogo timu večnimu ferdamnanju ubeižati
inu k izveličainju priti. Kateri pak Moizessa inu teh prerokov ne hoče poslu-
šati, tukaj je zabstojn, kadar bi lih en mertvec gori vstal, ia, en angel ali Bug
sam pridigoval, taku bi ludje vsaj ne verovali.« Tu se ja vsaj pravi tu pridigar-
stvu vissoku častčenu inu te ludy zveistu h pridigi opominanu, potehmal sicer
obene druge srejde nej, skuzi katero bi se ludje mogli pred tem grozovitim
urtelnom tiga večniga ferdamnanja obarovati.
I. Kaj pridigujo pak Moizes inu ty preroki? Nerveč le-ta dva štuka. Ta
Moizessova pervi, de ony kažejo inu vižajo na tu oblublenu žensku seime, kateru ima tej
inu teh prerokov
pridiga. kači to glavo streiti, tu je timu Hudiču njegovo oblast vzeti inu to škodo pre-
oberniti, katero je on v teim paradižu na nas vse obeissil inu perpravil. S ta-
kovim ženskim seimenom, kateri je Božji Syn inu nam Božjo krafft inu pra-
vico na zemlo pernesse, hodi Moizes inu ty preroki okuli, vuče inu
opominajo, de kadar on bode prišal inu gori stopil, ty ludje imajo njega pos-
lušati, na njegovo bessédo se deržati inu njegovi oblubi verovati. Kateri uže
Moizessa inu te preroke taku posluša, ta bode nerpoprej v svojem lebni ali
živlenju, dellih inu premožeinju cagal inu se bode le le-tiga seimena troštal,
kateru le samu enu žegnanu seime inu ta žegen čez nas, kir smo my za naših
greihov volo prekleti inu ferdamnani človéki bili, pernesse. Taku je ta vera na
Chris-
464
