Page 460 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 460
Izlaga tiga evangelia
svojej revi nikar le ne imel pohuišati, temuč tu zavupainje iz tiga vzeti, de
Bug njega za lubu ima, na njega zmisli inu njegovu bulše ysče, kakor ta
modri mož tudi pravi: »Kadar ta Oča svoje dejte prov za lubu ima, taku je
1938. Prg 3,12. on kaštiga.«1938
Zatu je tu ena velika zmota inu zapelanje, kadar ti Božjo dobruto inu
1939. Božjim. gnado le po tem hočeš raitati, kakor onu tebi le-tukaj na zemli gre. Dobru
1940. Položy. Na tem potelesnim je tu reis, denarij inu blagu, zdravu tellu inu tem glih reičy so Božji daruvi
žegnu vse ne ležy. inu žegen, ampak en takov žegen, kateri nikar vekoma ne ostane. Zakaj
ludje morajo vsaj h puslednimu denarje inu blagu inu vse tukaj odzadaj
pustiti, h timu tudi še ta nesreča na tem vissi, kadar se ludje nikar sussebnu
v Bohjjm1939 strahu ne derže inu na to bessedo dobriga merkainja nejmajo,
de takov žegen za naše greišne nature volo k veliku greihom urzah da. Od
tiga semkaj se vidi, de Bug na bogate ludy mnogoteri križ inu izkušnjave
položji,1940 bolezni inu drugo nesrečo pošle nikar le zatu, de so je ony za
svojeh sturijenih greihov taku zaslužili, temuč de Bug tem prihodnim grei
hom hoče braniti inu nje taku v svojem strahu deržati, ker bi ony sicer,
kadar bi onu izvunaj te izkušniave bilu, v molitvi, v veri inu v flissu pruti tej
bessédi od dan do dne nemarniši postali inu cilu od nje prišli.
Kaj je ta duhovni žegen Ta pravi, narvissokeiši inu bulši žegen pak, iz kateriga se more inu
inu ta narbulši šac. ima Božja dobruta gvišnu inu prov počutiti inu spoznati, nej tu potelesnu
blagu, temuč ta večni žegen, de je nas Bug k svojmu večnimu evangeliu
poklical, ker my slišimo inu se vučimo, koku nam Bug hoče za svojga Synu
volo milostiv biti, greihe odpustiti inu nas vekoma izveličati, h timu le-tu-
kaj tudi zupar tiga Hudiča tyrannyo ali sylo nas milostivu obarovati. Ka-
teri takov žegen prov spomisli, aku njemu lih tiga potelesniga žegna man-
ka, de je on ubog, bolan, ferrahtan, nesrečen inu zo vso žlaht zuparnostjo
obložen, taku je tu njemu vse vsaj le enu žleht inu maihinu. Zakaj on vidi,
de on vselej več ohrani, kakor je on zgubil, aku nikar nej denarjev inu
blaga tukaj, taku on vsaj vej, de on ima eniga milostiviga Boga, ie li tu
tellu slabu inu bolnu, taku on vej, de je on k večnimu lebnu poklican inu
je njemu takovu v tem karstu inu v tej bessedi oblublenu. Taku s drugimi
izkušnjavami inu obložeinjem tudi onu si puidj njemu, kakor ta lubi Bug
hoče, taku ima njegovu serce vsaj vselej ta trošt, onu je za enu maihinu
djanu, taku onu ima buile biti inu taku bulši, de nihče mojga vesselja nej-
ma od mene vzeti. Zakaj jest imam skuzi Christusa eniga milostiviga Bo-
ga, kateri je moj Oča inu hoče mene v to večno erbsčino skuzi Christusa
postaviti.
Koku se je Lazarus Taku se je le-ta ubogi Lazarus tudi troštal, timu telessu je ta betež
troštal. težku djal, de je on čestu nad nym jokal inu šrajal, taku bode njemu tu serce
tudi čestu nad tem mehku inu žalostnu ratalu inu postalu, de je on raven te
bolezni taku cilu zapusčen bil, de obene streige z jejdjo inu s pytjem nej
imel, ker je vsaj ta bogati, neverni tyran v vseim obilej živel ali lebal. Težku,
pravim jest, je njemu takovu djalu inu ga bolelu, zakaj onu nej mogoče, de
bi se eniga človéka serce ne imejlu za tu kumrati, ampah timu pruti je on le
-ta trošt terdnu v svojem serci shranil, de je on djal: »Iest vidim, de je moj
Bug v nebi taku hoče imejti, zatu jest hočem njemu h dopadenju inu k služ-
bi takovu rad terpejti, vsaj jest vejm, de onu ne more večnu biti, onu je za en
kratik čas djanu, taku more bolezan inu vus marter gori nehati inu tu srečnu
preminenje se zgodyti, de nameistu tiga potelesniga terpleinja večnu vessel
je inu trošt bode, zakaj jest imam ja to oblubo, de Bug meni za svojga Synu
Christusevo volo hoče milostiv biti, te greihe odpustiti, mene iz te prekletve
prestaviti inu k gnadi gori vzeti. Zatu pusti ijti, kakor onu gre, aku ludje za
mene ne marajo inu ne vosčio meni teh drobtinic od kruha, katere ony tem
psom
460
svojej revi nikar le ne imel pohuišati, temuč tu zavupainje iz tiga vzeti, de
Bug njega za lubu ima, na njega zmisli inu njegovu bulše ysče, kakor ta
modri mož tudi pravi: »Kadar ta Oča svoje dejte prov za lubu ima, taku je
1938. Prg 3,12. on kaštiga.«1938
Zatu je tu ena velika zmota inu zapelanje, kadar ti Božjo dobruto inu
1939. Božjim. gnado le po tem hočeš raitati, kakor onu tebi le-tukaj na zemli gre. Dobru
1940. Položy. Na tem potelesnim je tu reis, denarij inu blagu, zdravu tellu inu tem glih reičy so Božji daruvi
žegnu vse ne ležy. inu žegen, ampak en takov žegen, kateri nikar vekoma ne ostane. Zakaj
ludje morajo vsaj h puslednimu denarje inu blagu inu vse tukaj odzadaj
pustiti, h timu tudi še ta nesreča na tem vissi, kadar se ludje nikar sussebnu
v Bohjjm1939 strahu ne derže inu na to bessedo dobriga merkainja nejmajo,
de takov žegen za naše greišne nature volo k veliku greihom urzah da. Od
tiga semkaj se vidi, de Bug na bogate ludy mnogoteri križ inu izkušnjave
položji,1940 bolezni inu drugo nesrečo pošle nikar le zatu, de so je ony za
svojeh sturijenih greihov taku zaslužili, temuč de Bug tem prihodnim grei
hom hoče braniti inu nje taku v svojem strahu deržati, ker bi ony sicer,
kadar bi onu izvunaj te izkušniave bilu, v molitvi, v veri inu v flissu pruti tej
bessédi od dan do dne nemarniši postali inu cilu od nje prišli.
Kaj je ta duhovni žegen Ta pravi, narvissokeiši inu bulši žegen pak, iz kateriga se more inu
inu ta narbulši šac. ima Božja dobruta gvišnu inu prov počutiti inu spoznati, nej tu potelesnu
blagu, temuč ta večni žegen, de je nas Bug k svojmu večnimu evangeliu
poklical, ker my slišimo inu se vučimo, koku nam Bug hoče za svojga Synu
volo milostiv biti, greihe odpustiti inu nas vekoma izveličati, h timu le-tu-
kaj tudi zupar tiga Hudiča tyrannyo ali sylo nas milostivu obarovati. Ka-
teri takov žegen prov spomisli, aku njemu lih tiga potelesniga žegna man-
ka, de je on ubog, bolan, ferrahtan, nesrečen inu zo vso žlaht zuparnostjo
obložen, taku je tu njemu vse vsaj le enu žleht inu maihinu. Zakaj on vidi,
de on vselej več ohrani, kakor je on zgubil, aku nikar nej denarjev inu
blaga tukaj, taku on vsaj vej, de on ima eniga milostiviga Boga, ie li tu
tellu slabu inu bolnu, taku on vej, de je on k večnimu lebnu poklican inu
je njemu takovu v tem karstu inu v tej bessedi oblublenu. Taku s drugimi
izkušnjavami inu obložeinjem tudi onu si puidj njemu, kakor ta lubi Bug
hoče, taku ima njegovu serce vsaj vselej ta trošt, onu je za enu maihinu
djanu, taku onu ima buile biti inu taku bulši, de nihče mojga vesselja nej-
ma od mene vzeti. Zakaj jest imam skuzi Christusa eniga milostiviga Bo-
ga, kateri je moj Oča inu hoče mene v to večno erbsčino skuzi Christusa
postaviti.
Koku se je Lazarus Taku se je le-ta ubogi Lazarus tudi troštal, timu telessu je ta betež
troštal. težku djal, de je on čestu nad nym jokal inu šrajal, taku bode njemu tu serce
tudi čestu nad tem mehku inu žalostnu ratalu inu postalu, de je on raven te
bolezni taku cilu zapusčen bil, de obene streige z jejdjo inu s pytjem nej
imel, ker je vsaj ta bogati, neverni tyran v vseim obilej živel ali lebal. Težku,
pravim jest, je njemu takovu djalu inu ga bolelu, zakaj onu nej mogoče, de
bi se eniga človéka serce ne imejlu za tu kumrati, ampah timu pruti je on le
-ta trošt terdnu v svojem serci shranil, de je on djal: »Iest vidim, de je moj
Bug v nebi taku hoče imejti, zatu jest hočem njemu h dopadenju inu k služ-
bi takovu rad terpejti, vsaj jest vejm, de onu ne more večnu biti, onu je za en
kratik čas djanu, taku more bolezan inu vus marter gori nehati inu tu srečnu
preminenje se zgodyti, de nameistu tiga potelesniga terpleinja večnu vessel
je inu trošt bode, zakaj jest imam ja to oblubo, de Bug meni za svojga Synu
Christusevo volo hoče milostiv biti, te greihe odpustiti, mene iz te prekletve
prestaviti inu k gnadi gori vzeti. Zatu pusti ijti, kakor onu gre, aku ludje za
mene ne marajo inu ne vosčio meni teh drobtinic od kruha, katere ony tem
psom
460
