Page 462 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 462
Izlaga tiga evangelia
gvanta, jej inu pye. Zakaj takovu so Božji daruvi inu ordninga, samuč de ti
eno masso v tem derziš inu ništer k preobylju ne sturiš, taku hoče Bug denar-
je inu blagu, jejd inu pytje, vesselje inu lipu oblačilu ali častitu gvantanje inu
drugu rad vosčiti. Tu pak je ta urzah, de le-ta bogati denarje inu blagu ima,
1944. Gostiti se, mastiti se, preobilno jesti in piti, se žlahtnu gvanta inu gosposku leba1944 inu ne pomisli na ta prihodni leben,
veseljačiti; izpeljano iz srvn. lëben (živeti, razgrajaško kadar bi on danas ali zajtro od tod se ločil, koku onu njemu pojde v tem pri-
hodnim lebnu. Vse njegovu rovnanje, skerb inu missal je le le-tu bilu, de bi
se obnašati) (M. Snoj, Slovar jezika on le-tukaj zadosti inu dober pokoj imel, ravnu kakor de bi on sicer ništer
Janeza Svetokriškega). več ne potreboval. Kakor Christus v evangeliu pred tem obaruje inu opomi-
1945. Lk 16,21. na, de bi ludje teh serc s požertjem inu s pyanostjo inu s skerbami za ta užitek
1946. Svoj. ne imejli obložiti. Tu je en urzah, kateri njega perpravi k ferdamnanju. Zakaj
iz tiga je prišlu, de njemu Božja besseda nej k sercu šla, se nej ništer kumral,
1947. Gostilničar, krčmar, oštir; izposojeno iz nem. onu si Bug oblubi ali priti, kar on hoče, kadar on le le-tukaj obeniga poman-
Leitgeb (enak pomen) (Maks Pleteršnik: kainja nejma.
Slovensko-nemški slovar). Kateri se ubozih ludy Ta drugi urzah je, de on tiga uboziga Lazarusa pred sabo vidi ležečiga.
nadluge nikar an Ampak tukaj on njemu ne vosči tulikain vsej njegovi potrebi inu nadlugi ka-
vzameo, morajo
vekoma terpejti. kor enimu psu, de ta evangelist pravi: »Ty psi so več poterpleinja ž nym imej-
li inu njemu več služili, kakor ta bogati mož.«1945 Tiga on ne spomisli, Bug je
njemu s tem več dal, de bi on drugim, katerim manka, imel pomagati, temuč
kakor ena svynja, kadar bi je ona sama mogla vse požrejti inu drugim ništer
pustiti, taku misli le-ta bogati tudi, kadar le on zadosti ima inu se teh ubozih
ludy pomankainje ništer ne pusty kumrati. Takovi greihi dado urzah h timu
grozovitimu urtelnu, de on le-tukaj en maihin čas svj1946 lušt inu svojo volo
ima, ampak tamkaj vekoma terpy.
Ta bogati mož vse ludi Takov exempel položy nam ta GOSPUD zatu naprej, de se my na nym
opomina, de bodo tim vučymo se pred takovimi velikimi greihi inu urtelnom varovati inu nikar žihri
bozim dobri. biti, kakor de bi ne bil oben drugi leben kakor le-ta potelesni le-tukaj na
zemli, inu de si my susseb uboge ludy imamo pustiti priporočene biti, zakaj
katerimu je je Bug dal, de on ubogim ludem more pomagati, inu ga vsaj ne
stury, timu bode na sodni dan inu vekoma le-tu enu terdu terpleinje inu mar-
ter, de on te uboge, katere je on ferrahtal inu nym nej pomagal, pred sabo v
vesselej bode vidil živejti, ravnu kakor ta bogati mož le-tukaj tiga Lazarusa.
Spet nazaj, kateri je nym veliku služil, dobru sturil inu pomaga, timu tu bode
v unim lebnu enu vesselje. Nej li onu pak en jamer čez vus jamer ali reva, de
le-ta bogati mož le eno merzlo sražico vode pegeruje, ampak ona nejma nje-
mu vekoma dujti?
Koku se ima ubozim Zatu najte ja ubozih ludy ne pozabimo inu nym radi pomagamo inu
ludem pomagati damo nikar le s to gmain almožno, de se tukaj enimu en vinar, groš ali zla-
inu vsem ludem
pravo almožno ti da po tem, kakor je naše premoženje inu njegova potreba hoče imejti.
dajati. Takovo pomuč smo my vselej ubogim ludem dolžni. Ampak potler je ena
druga almožna, ker en vsakateri svojmu bližnimu v svojem stanu inu pok-
licainju more služiti inu pomagati inu tu istu vsakdan inu vsako uro, zlasti
de en vsakateri svoj andel, andtverh inu dolgovainje taku pela, de on niko-
ger ne preveča, nikoger s falš blagum ne ogolufa, na enim spodobnim do-
bičku zadosti inu za dobru ima inu tem ludem nyh denar dobru plača, de
on pravo mero inu vago daja inu ni v prodajanju ni v kupovainju eniga ta-
koviga fortelna ne ysče, kateri bi tem drugim k škodi prišal. Zakaj kakova
nezveisčina je v vseih andlih ali rovnanih, je pred očyma. Kateri pak zveistu
kupčuje ali rovna, aku lih ta isti ništer zabstoin ne da inu vzame en spodo-
ben dobiček, ta da eno almožno: Timu pruti pak ty drugi, kateri svoje bla-
gu s fortelni dragu zvedo inu le svojga nuca ali prida ysčejo, ty tem ludem
te denarje iz mošne ukradejo. Kakor kadar en pek ta kruh premaihin peče
ali to moko falša, en messar premaihino vago daje, en likeb1947 ali ošter tu
vinu
462
gvanta, jej inu pye. Zakaj takovu so Božji daruvi inu ordninga, samuč de ti
eno masso v tem derziš inu ništer k preobylju ne sturiš, taku hoče Bug denar-
je inu blagu, jejd inu pytje, vesselje inu lipu oblačilu ali častitu gvantanje inu
drugu rad vosčiti. Tu pak je ta urzah, de le-ta bogati denarje inu blagu ima,
1944. Gostiti se, mastiti se, preobilno jesti in piti, se žlahtnu gvanta inu gosposku leba1944 inu ne pomisli na ta prihodni leben,
veseljačiti; izpeljano iz srvn. lëben (živeti, razgrajaško kadar bi on danas ali zajtro od tod se ločil, koku onu njemu pojde v tem pri-
hodnim lebnu. Vse njegovu rovnanje, skerb inu missal je le le-tu bilu, de bi
se obnašati) (M. Snoj, Slovar jezika on le-tukaj zadosti inu dober pokoj imel, ravnu kakor de bi on sicer ništer
Janeza Svetokriškega). več ne potreboval. Kakor Christus v evangeliu pred tem obaruje inu opomi-
1945. Lk 16,21. na, de bi ludje teh serc s požertjem inu s pyanostjo inu s skerbami za ta užitek
1946. Svoj. ne imejli obložiti. Tu je en urzah, kateri njega perpravi k ferdamnanju. Zakaj
iz tiga je prišlu, de njemu Božja besseda nej k sercu šla, se nej ništer kumral,
1947. Gostilničar, krčmar, oštir; izposojeno iz nem. onu si Bug oblubi ali priti, kar on hoče, kadar on le le-tukaj obeniga poman-
Leitgeb (enak pomen) (Maks Pleteršnik: kainja nejma.
Slovensko-nemški slovar). Kateri se ubozih ludy Ta drugi urzah je, de on tiga uboziga Lazarusa pred sabo vidi ležečiga.
nadluge nikar an Ampak tukaj on njemu ne vosči tulikain vsej njegovi potrebi inu nadlugi ka-
vzameo, morajo
vekoma terpejti. kor enimu psu, de ta evangelist pravi: »Ty psi so več poterpleinja ž nym imej-
li inu njemu več služili, kakor ta bogati mož.«1945 Tiga on ne spomisli, Bug je
njemu s tem več dal, de bi on drugim, katerim manka, imel pomagati, temuč
kakor ena svynja, kadar bi je ona sama mogla vse požrejti inu drugim ništer
pustiti, taku misli le-ta bogati tudi, kadar le on zadosti ima inu se teh ubozih
ludy pomankainje ništer ne pusty kumrati. Takovi greihi dado urzah h timu
grozovitimu urtelnu, de on le-tukaj en maihin čas svj1946 lušt inu svojo volo
ima, ampak tamkaj vekoma terpy.
Ta bogati mož vse ludi Takov exempel položy nam ta GOSPUD zatu naprej, de se my na nym
opomina, de bodo tim vučymo se pred takovimi velikimi greihi inu urtelnom varovati inu nikar žihri
bozim dobri. biti, kakor de bi ne bil oben drugi leben kakor le-ta potelesni le-tukaj na
zemli, inu de si my susseb uboge ludy imamo pustiti priporočene biti, zakaj
katerimu je je Bug dal, de on ubogim ludem more pomagati, inu ga vsaj ne
stury, timu bode na sodni dan inu vekoma le-tu enu terdu terpleinje inu mar-
ter, de on te uboge, katere je on ferrahtal inu nym nej pomagal, pred sabo v
vesselej bode vidil živejti, ravnu kakor ta bogati mož le-tukaj tiga Lazarusa.
Spet nazaj, kateri je nym veliku služil, dobru sturil inu pomaga, timu tu bode
v unim lebnu enu vesselje. Nej li onu pak en jamer čez vus jamer ali reva, de
le-ta bogati mož le eno merzlo sražico vode pegeruje, ampak ona nejma nje-
mu vekoma dujti?
Koku se ima ubozim Zatu najte ja ubozih ludy ne pozabimo inu nym radi pomagamo inu
ludem pomagati damo nikar le s to gmain almožno, de se tukaj enimu en vinar, groš ali zla-
inu vsem ludem
pravo almožno ti da po tem, kakor je naše premoženje inu njegova potreba hoče imejti.
dajati. Takovo pomuč smo my vselej ubogim ludem dolžni. Ampak potler je ena
druga almožna, ker en vsakateri svojmu bližnimu v svojem stanu inu pok-
licainju more služiti inu pomagati inu tu istu vsakdan inu vsako uro, zlasti
de en vsakateri svoj andel, andtverh inu dolgovainje taku pela, de on niko-
ger ne preveča, nikoger s falš blagum ne ogolufa, na enim spodobnim do-
bičku zadosti inu za dobru ima inu tem ludem nyh denar dobru plača, de
on pravo mero inu vago daja inu ni v prodajanju ni v kupovainju eniga ta-
koviga fortelna ne ysče, kateri bi tem drugim k škodi prišal. Zakaj kakova
nezveisčina je v vseih andlih ali rovnanih, je pred očyma. Kateri pak zveistu
kupčuje ali rovna, aku lih ta isti ništer zabstoin ne da inu vzame en spodo-
ben dobiček, ta da eno almožno: Timu pruti pak ty drugi, kateri svoje bla-
gu s fortelni dragu zvedo inu le svojga nuca ali prida ysčejo, ty tem ludem
te denarje iz mošne ukradejo. Kakor kadar en pek ta kruh premaihin peče
ali to moko falša, en messar premaihino vago daje, en likeb1947 ali ošter tu
vinu
462
