Page 463 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 463
na I. nedello po S. Troyci.
vinu predragu daje ali falša, inu gdu je hoče vse izšteiti? Obenu rovnanje,
kupčovanje ali dolgovainje nej taku maihinu inu žleht, aku ti zveistu ž nym
okuli hodiš, de dobru inu pravu blagu za en pravi denar drugim pustiš dujte,
taku je tu ena almožna. Spet nazaj, aku prevečaš ti te ludy ali ijm hudu pla-
čaš, taku je tu ena tatvyna inu si pred Bugom en tat inu bodeš na sodni dan
tiga uboziga Lazarusa pred tabo vidil, katerimu si ti takovo almožno tvoiga
andla odpovédal inu si njemu še h timu skuzi tvojo lakomnost kradel inu tu
njegovu jemal, kakor ti le-tukaj slišiš, de se je timu bogatimu možu zgudilu.
Taku bi mogel en vsakateri vse svoje rovnanje inu dolgovainje, onu bi si
bilu veliku ali maihinu, k eni pravi Bogu dobru dopadeči almožni sturiti inu
bi gvišnu nikar le samuč potelesni žegen z obiljem prišal, temuč, kakor
Christus pravi, my bi si le-tukaj na zemli tudi priatile sturili od tiga krivič-
niga mammona,1948 katerih pričovainja bi my v tim večnim lebni mogli imejti 1948. Lk 16,9.
inu uživati. Ali ta svejt je inu ostane svejt, si ne pusty pomagati, kateri veli- 1949. Mogočno, silno; izposojeno iz nem. mächtig
ku ima, ta ništer ne hoče dati, temuč le več imejti, kateri malu ima, ta misli, (enak pomen).
koku bi tudi nekaj mogel zadobiti, onu si terpi na tem škodo, gdur hoče. Za
tiga volo more Bug vso žlaht štraifingo zupar ta sramotni svejt le-tukaj
pustiti, ijti inu potle tudi s tem paklenskim ognjom štraifati inu vener, aku
lih ta svejt takovu en dejl izkussi inu v tej pridigi sliši, taku on vsaj ništer
zatu ne mara inu se tudi ništer ne pobulša.
Nej li takovu pak ena grozovita, strašna slipota inu obterpnenje, to Ti lakomniki v veliki
modrost inu umeitalnost znamo my v drugih ričeh nucati. Aku se onu slipoti tyče, ne
pomislio, kaj nym
pergody, de smo si ene dragynje v skerbi ali v zveisti, kateri je premore, ta naprei stoy. Gvišnu
si zadobi en napred inu gleda, koku bi se na eni, dvej, try lejta omislil, de ta pakal.
timu pomankainju bi mogel naprej priti. Zakaj ga my le-tukaj tudi ne stu-
rimo, ker veimo, de enu večnu pomankainje more priti, kadar se my nikar
prov h timu ne perpravimo? Takov urtel je pak za tuliku več težkeiši inu
strašniši, kir aku enkrat v ta isti prideš, nikuli več nikar zupet se vunkaj boš
mogel izviti, zakaj tukaj je vsa pomuč odpovedana. Abraham inu Lazarus,
kakor ti slišiš, nikar le ne hočta pomagati s eno kaplico vodee, temuč tudi
ne moreta pomagati, koku pridemo my pak, ubogi človeki, v le-ta jamer
ali revo, de se my takove večne farlikosti taku mallu an vzamemo inu nikar
po tem ne trahtamo, de bi my mogli pred njo zažihrani biti? Ker se my vsaj
sicer v cilu žleht ričeh, katere čestu nikar eden ali dva zlata an ne tičejo,
taku lipu znamo obarovati inu oskerbejti? Nej li rejs? Ta Hudič vzame nam
pamet inu zastopnost, sicer bi my imejli ja več na takovo večno škodo ka-
kor na to potelesno gledati. Ampak tukaj gre en vsakateri tjakaj inu se le s
tem kumra, koku bi on svojem otrokom veliku mogel za sabo zapustiti inu
se mahtig1949 obderžati. Kateri tu ima, ta se zdy, de ima zadosti, kateri ga
nejma, ta ne more počitka imejti, samuč de je tudi zadoby. Taku bodo ta
serca s skarbami tiga užitka obložena, de nyh sodba čez nje pride kakor en
ptyčy štrik, inu de ony poprej v ti smerti inu ferdamnanju leže, kakor je
ony zvejdo.
Tu je uže ta urzah, de nam ta GOSPUD le-ta exempel od bogatiga mo-
ža naprej polaga inu pusty pridigovati, de bi on nas rad hotel v to skarb ugna-
ti, de bi se my nikar le za tu potelesnu, temuč veliku več za tu večnu inu ne-
pogineče kumrali. S tem potelesnim pak inu poginečim taku okuli hodili, de
bi my skuzi tu nikar urzaha k našimu lastnjmu ferdamnanju ne dali. Zakaj le-ta
bogati mož, kadar bi on nikar taku veliku ne bil imel inu poleg tiga, kaj bil My se imamo na tem
terpil inu izkussil, taku bi on ne bil v takovo nadlugo prišal. Ampak denarij inu bogatim možu vučiti,
blagu sture njega prevzetniga, de on meini, njemu nej potreba ni Boga ni nje- de v pakal ne pridemo.
gove besséde, živy taku tjakaj v dobrih luštih inu se ništer ne kumra, za tu
večnu on ništer ne rodi, za tu potelesnu ne mara, kir vsiga zadosti ima, le mis-
q li, ko-
463
vinu predragu daje ali falša, inu gdu je hoče vse izšteiti? Obenu rovnanje,
kupčovanje ali dolgovainje nej taku maihinu inu žleht, aku ti zveistu ž nym
okuli hodiš, de dobru inu pravu blagu za en pravi denar drugim pustiš dujte,
taku je tu ena almožna. Spet nazaj, aku prevečaš ti te ludy ali ijm hudu pla-
čaš, taku je tu ena tatvyna inu si pred Bugom en tat inu bodeš na sodni dan
tiga uboziga Lazarusa pred tabo vidil, katerimu si ti takovo almožno tvoiga
andla odpovédal inu si njemu še h timu skuzi tvojo lakomnost kradel inu tu
njegovu jemal, kakor ti le-tukaj slišiš, de se je timu bogatimu možu zgudilu.
Taku bi mogel en vsakateri vse svoje rovnanje inu dolgovainje, onu bi si
bilu veliku ali maihinu, k eni pravi Bogu dobru dopadeči almožni sturiti inu
bi gvišnu nikar le samuč potelesni žegen z obiljem prišal, temuč, kakor
Christus pravi, my bi si le-tukaj na zemli tudi priatile sturili od tiga krivič-
niga mammona,1948 katerih pričovainja bi my v tim večnim lebni mogli imejti 1948. Lk 16,9.
inu uživati. Ali ta svejt je inu ostane svejt, si ne pusty pomagati, kateri veli- 1949. Mogočno, silno; izposojeno iz nem. mächtig
ku ima, ta ništer ne hoče dati, temuč le več imejti, kateri malu ima, ta misli, (enak pomen).
koku bi tudi nekaj mogel zadobiti, onu si terpi na tem škodo, gdur hoče. Za
tiga volo more Bug vso žlaht štraifingo zupar ta sramotni svejt le-tukaj
pustiti, ijti inu potle tudi s tem paklenskim ognjom štraifati inu vener, aku
lih ta svejt takovu en dejl izkussi inu v tej pridigi sliši, taku on vsaj ništer
zatu ne mara inu se tudi ništer ne pobulša.
Nej li takovu pak ena grozovita, strašna slipota inu obterpnenje, to Ti lakomniki v veliki
modrost inu umeitalnost znamo my v drugih ričeh nucati. Aku se onu slipoti tyče, ne
pomislio, kaj nym
pergody, de smo si ene dragynje v skerbi ali v zveisti, kateri je premore, ta naprei stoy. Gvišnu
si zadobi en napred inu gleda, koku bi se na eni, dvej, try lejta omislil, de ta pakal.
timu pomankainju bi mogel naprej priti. Zakaj ga my le-tukaj tudi ne stu-
rimo, ker veimo, de enu večnu pomankainje more priti, kadar se my nikar
prov h timu ne perpravimo? Takov urtel je pak za tuliku več težkeiši inu
strašniši, kir aku enkrat v ta isti prideš, nikuli več nikar zupet se vunkaj boš
mogel izviti, zakaj tukaj je vsa pomuč odpovedana. Abraham inu Lazarus,
kakor ti slišiš, nikar le ne hočta pomagati s eno kaplico vodee, temuč tudi
ne moreta pomagati, koku pridemo my pak, ubogi človeki, v le-ta jamer
ali revo, de se my takove večne farlikosti taku mallu an vzamemo inu nikar
po tem ne trahtamo, de bi my mogli pred njo zažihrani biti? Ker se my vsaj
sicer v cilu žleht ričeh, katere čestu nikar eden ali dva zlata an ne tičejo,
taku lipu znamo obarovati inu oskerbejti? Nej li rejs? Ta Hudič vzame nam
pamet inu zastopnost, sicer bi my imejli ja več na takovo večno škodo ka-
kor na to potelesno gledati. Ampak tukaj gre en vsakateri tjakaj inu se le s
tem kumra, koku bi on svojem otrokom veliku mogel za sabo zapustiti inu
se mahtig1949 obderžati. Kateri tu ima, ta se zdy, de ima zadosti, kateri ga
nejma, ta ne more počitka imejti, samuč de je tudi zadoby. Taku bodo ta
serca s skarbami tiga užitka obložena, de nyh sodba čez nje pride kakor en
ptyčy štrik, inu de ony poprej v ti smerti inu ferdamnanju leže, kakor je
ony zvejdo.
Tu je uže ta urzah, de nam ta GOSPUD le-ta exempel od bogatiga mo-
ža naprej polaga inu pusty pridigovati, de bi on nas rad hotel v to skarb ugna-
ti, de bi se my nikar le za tu potelesnu, temuč veliku več za tu večnu inu ne-
pogineče kumrali. S tem potelesnim pak inu poginečim taku okuli hodili, de
bi my skuzi tu nikar urzaha k našimu lastnjmu ferdamnanju ne dali. Zakaj le-ta
bogati mož, kadar bi on nikar taku veliku ne bil imel inu poleg tiga, kaj bil My se imamo na tem
terpil inu izkussil, taku bi on ne bil v takovo nadlugo prišal. Ampak denarij inu bogatim možu vučiti,
blagu sture njega prevzetniga, de on meini, njemu nej potreba ni Boga ni nje- de v pakal ne pridemo.
gove besséde, živy taku tjakaj v dobrih luštih inu se ništer ne kumra, za tu
večnu on ništer ne rodi, za tu potelesnu ne mara, kir vsiga zadosti ima, le mis-
q li, ko-
463
