Page 455 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 455
na S. Troyce dan.
zemli nejmajo ony tudi obenih gvišnih, stonovitih erperg, zakaj ony se
iz tiga svita ločio inu odmerjo. Kadar ony pak nikar v nebu ne pridejo,
taku ony morajo v smerti ostati. Tu je ta urtel, kateriga Christus čez ta
cejl svejt stury, nihče nej vun vzet, onu si bodi Adam, Eva, Abraham,
Moizes, David, vsi kmallu vkupe morajo ony le-tukai ozdolaj ostati inu
ne morejo od sami sebe v nebu priti, zakaj le on sam gre v nebu, kateri je
od neba le sam doli prišal. Kej ostanejo tedaj ta dobra dela, zasluženje,
postava, fray volja? Vse kmallu inu vkupe sliši v pakal inu nam ne poma-
ga v nebu, tu je gvišnu. Ia, praviš ti, imajo li tedaj vsi ludje ferdamnani
inu zgubleni biti? Ia, za nyh stran je onu nemogoče, de bi onu moglu
drugači biti, ony si sturite inu pustite, kar ony kuli hote ali mogo, ony
vsaj ne bodo obeniga pota ni luknje v nebu sturili. En edini pot pak je,
kateriga my nikar ne sturimo, temuč ta Syn Božji, od tiga pridiguje
Christus dajle inu pravi:
»Kakor je Moizes v pusčavi eno kačo povišal, taku 1927. Jn 3, 14–15.
mora Syn tiga človeka povišan biti, de vsi ty, kateri v 1928. Volo.
njega verujo, nejmajo poglubleni biti, temuč ta večni le-
ben imejti.«1927
Tu ie ta drugi dejl od le-te nebeske pridige inu tu pravu šumeinje tiga Vsi verni imajo
Svetiga Duha inu je taku troštliu, kakor strašan je ta pervi dejl. Zakaj en stra- izveličani biti.
šan urtel je onu, de nihče nejma v nebu priti inu izveličan postati. Onu služi
pak takov urtel h timu, de ta GOSPUD s tem hoče na znanje dati, koku je
naše pervu roystvu greišnu inu ništer na nas nej, kar bi tiga večniga lebna
vrejdnu bilu, de my nikar le njkar žihri ni offertni ne bodemo, temuč sami v
sebe gremo, se pred Bugom ponižamo inu gnade pegerujemo. Tukaj se tedaj
ta pravi trošt začne, de ravnu kakor si ti poprej slišal, oben človik v nebu ne
pride, taku ti le-tukaj slišiš, de vsi ty, kir verujo na Christusa, ty nejmajo
zgubleni biti, temuč ta večni leben imejti. Tu je uže tu lubeznivu šumeinje,
per katerim se more ta Sveti Duh počutiti inu zapopasti.
Zakaj tukaj morajo obej pridigi v tem karsčanstvi biti. Ta perva od tiga Postava inu evangeli
greiha inu naše izkažene inu hude nature, de my za naših dell, lebna, djainja verne gori v nebessa
inu nehainia volo moramo cagati, de nikuli skuzi tu ne moremo v nebu pri- perpravita.
ti. Kadar so uže ta serca skuzi takovo pridigo prov zadeta inu prestrašena,
taku ima tedaj ta trošt tudi ijti. Koker je Christus Jezus, ta Syn Božji, od
nebes sem doli na zemlo prišal, naše messu inu kry nase vzel inu to smert za
naše greihe preterpil, de my skuzi tu od greihov prosti inu zupet k erbsčini
tiga večniga lebna imamo perpravleni biti. Kateri takovo pridigo gori vza-
me, de jo za risnično deržy inu se je trošta, timu je pomaganu, de njega
Christus ne hoče le-tukaj na zemli inu v tej smerti pustiti, temuč s sabo tja
gori v nebu pelati.
Tu je ta pridiga od nebeskih riči, katera še na ta današni dan v te ludy ne Kaj Nicodemusa pači,
hoče inu susseb v te Nikodemusse nikar, tu je v te, kateri s temi missalmi de on le-tiga vuka
pridejo, de kadar ony to postavo imajo, taku ne potrebujo dajle ništer več k ne zastopi.
izveličainju. Zakaj le-ty so ty, kir narpoprej ne vejdo, aku je lih ta postava
prov inu dobra, de ona nam vsaj zatu ne more nucati ni pridna biti, potehmal
smo od nature inu po naturi hudi inu za vdo1928 takove perojene inu z nami
pernessene hudobe tej postavi ne moremo zadosti sturiti, aku my lih vu enim
šainu dobra vunajna dela sturimo.
H drugimu ony še veliku mainje tu vejdo, de my skuzi le-tiga človeka, Ludje od sami sebe
tiga Synu Marie, kateri je le sam od neba prišal, morajo v nebu priti. Iz ti- ne veido, koku
p ga te- se v nebu pride.
455
zemli nejmajo ony tudi obenih gvišnih, stonovitih erperg, zakaj ony se
iz tiga svita ločio inu odmerjo. Kadar ony pak nikar v nebu ne pridejo,
taku ony morajo v smerti ostati. Tu je ta urtel, kateriga Christus čez ta
cejl svejt stury, nihče nej vun vzet, onu si bodi Adam, Eva, Abraham,
Moizes, David, vsi kmallu vkupe morajo ony le-tukai ozdolaj ostati inu
ne morejo od sami sebe v nebu priti, zakaj le on sam gre v nebu, kateri je
od neba le sam doli prišal. Kej ostanejo tedaj ta dobra dela, zasluženje,
postava, fray volja? Vse kmallu inu vkupe sliši v pakal inu nam ne poma-
ga v nebu, tu je gvišnu. Ia, praviš ti, imajo li tedaj vsi ludje ferdamnani
inu zgubleni biti? Ia, za nyh stran je onu nemogoče, de bi onu moglu
drugači biti, ony si sturite inu pustite, kar ony kuli hote ali mogo, ony
vsaj ne bodo obeniga pota ni luknje v nebu sturili. En edini pot pak je,
kateriga my nikar ne sturimo, temuč ta Syn Božji, od tiga pridiguje
Christus dajle inu pravi:
»Kakor je Moizes v pusčavi eno kačo povišal, taku 1927. Jn 3, 14–15.
mora Syn tiga človeka povišan biti, de vsi ty, kateri v 1928. Volo.
njega verujo, nejmajo poglubleni biti, temuč ta večni le-
ben imejti.«1927
Tu ie ta drugi dejl od le-te nebeske pridige inu tu pravu šumeinje tiga Vsi verni imajo
Svetiga Duha inu je taku troštliu, kakor strašan je ta pervi dejl. Zakaj en stra- izveličani biti.
šan urtel je onu, de nihče nejma v nebu priti inu izveličan postati. Onu služi
pak takov urtel h timu, de ta GOSPUD s tem hoče na znanje dati, koku je
naše pervu roystvu greišnu inu ništer na nas nej, kar bi tiga večniga lebna
vrejdnu bilu, de my nikar le njkar žihri ni offertni ne bodemo, temuč sami v
sebe gremo, se pred Bugom ponižamo inu gnade pegerujemo. Tukaj se tedaj
ta pravi trošt začne, de ravnu kakor si ti poprej slišal, oben človik v nebu ne
pride, taku ti le-tukaj slišiš, de vsi ty, kir verujo na Christusa, ty nejmajo
zgubleni biti, temuč ta večni leben imejti. Tu je uže tu lubeznivu šumeinje,
per katerim se more ta Sveti Duh počutiti inu zapopasti.
Zakaj tukaj morajo obej pridigi v tem karsčanstvi biti. Ta perva od tiga Postava inu evangeli
greiha inu naše izkažene inu hude nature, de my za naših dell, lebna, djainja verne gori v nebessa
inu nehainia volo moramo cagati, de nikuli skuzi tu ne moremo v nebu pri- perpravita.
ti. Kadar so uže ta serca skuzi takovo pridigo prov zadeta inu prestrašena,
taku ima tedaj ta trošt tudi ijti. Koker je Christus Jezus, ta Syn Božji, od
nebes sem doli na zemlo prišal, naše messu inu kry nase vzel inu to smert za
naše greihe preterpil, de my skuzi tu od greihov prosti inu zupet k erbsčini
tiga večniga lebna imamo perpravleni biti. Kateri takovo pridigo gori vza-
me, de jo za risnično deržy inu se je trošta, timu je pomaganu, de njega
Christus ne hoče le-tukaj na zemli inu v tej smerti pustiti, temuč s sabo tja
gori v nebu pelati.
Tu je ta pridiga od nebeskih riči, katera še na ta današni dan v te ludy ne Kaj Nicodemusa pači,
hoče inu susseb v te Nikodemusse nikar, tu je v te, kateri s temi missalmi de on le-tiga vuka
pridejo, de kadar ony to postavo imajo, taku ne potrebujo dajle ništer več k ne zastopi.
izveličainju. Zakaj le-ty so ty, kir narpoprej ne vejdo, aku je lih ta postava
prov inu dobra, de ona nam vsaj zatu ne more nucati ni pridna biti, potehmal
smo od nature inu po naturi hudi inu za vdo1928 takove perojene inu z nami
pernessene hudobe tej postavi ne moremo zadosti sturiti, aku my lih vu enim
šainu dobra vunajna dela sturimo.
H drugimu ony še veliku mainje tu vejdo, de my skuzi le-tiga človeka, Ludje od sami sebe
tiga Synu Marie, kateri je le sam od neba prišal, morajo v nebu priti. Iz ti- ne veido, koku
p ga te- se v nebu pride.
455
