Page 450 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 450
Izlaga tiga evangelia
Nikodemus zdy, de vej, čan biti. Koker tudi Nikodemus, ta pride sam s temi missalmi, de vej (Bogu
koku ima izveličan biti. hvala) tudi prez Christusa, koku bi imel inu mogel izveličan biti, on meini,
kir je en Iud inu to postavo ima, de vse vej, koku ima v nebessa priti inu izve-
ličan postati, kaj ima tudi sturiti, aku hoče Bogu h dopadenju živejti inu to
narbulšo pokorsčino izkazati. Na teim ima Nikodemus zadosti, on ne misli,
Ty papežniki tudi taku de bi tu eno veliku drugo meiningo imejlu, kakor bode od Christusa slišal etc.
mislio. Kakor my na naših papežnikih tudi vidimo, kadar bi je en menih tjakaj mogel
perpraviti, de bi on svojemu ordnu zadosti sturil, taku bi se on zdil, on bi uže
1913. Lk 18,12. Bogu v krilli sedil kakor ta farizeer, Luc. 18, 1913 kateri svoje postenje, desseti-
1914. Jn 3,3. no dajenje inu druga dobra dela hvali. In summa, vseh človekov serca so taku
1915. Jn 3,3. My vsi menimo narejena, de ravnu kakor se ony boye inu prestrašio, kadar svoje greihe po-
z dobrimi delli čutjo, taku spet zavupajo ony, de z Bugom dobru stoje, kadar so izvunaj
v nebessa priti. brumn i inu obeniga hudiga djanja ali dela na sebi nejmajo, kateru bi moglu
nyh veist strašiti inu cagovo sturiti. Zatu vzame si ta tu, uni enu drugu naprej,
kakor se njemu narbulše zdy, skuzi kateru on zavupa pred Bugom obstati. Ta
Iud ima svojga Moizessa, en menih svoj orden inu je reis, my vsi smo v ti falš
mainingi, de kadar bi my le-te desset zapuvidi s flissom deržali, taku bi z
nami pomankainja ne imejlu. Takovu misli Nikodemus tudi. Ampak kadar on
Christusa za eniga vissokiga, sussebniga pridigarja deržy, taku se hoče tudi
koker en vissoki vučenik Christus pruti njemu izkazati inu mu nerpoprej
naprei daje ta vuk inu ga podviža rekoč:
»Risničnu, risničnu, jest tebi poveim: Aku gdu nej
znov rojen, ta ne more viditi Božjiga krajlestva.«1914
Prez drugiga Nu uže, le-tukaj stoji ta andel z očitimi, z zastopnimi bessedami inu se
duhovskiga roystva pusty Christus le-tukaj slišati kakor en sussebni vissoki vučenik, zakaj timu
ne more nisče glih nej Nikodemus nikuli slišal, zatu ga on tudi ne zastopi, le le-tu samu inu
izveličan biti. edinu, de še nei druguč royen, koku bi on pak h timu druguč roystvu imel
Naša zastopnost, priti, od tiga on ništer ne vej. Tukaj se uže ti tudi spomisli, kaj vsaj ta
dobra vola ni dela GOSPUD s le-tim špruhom meini inu hoče. Zakaj aku ludje tu krajlestvu
ništer ne pomagaio Božje ne mogo viditi, samuč de bodo druguč rojeni, taku iz tiga pride, de my,
h timu nebeškimu kakor smo od očeta inu matere na ta svejt rojeni, s pametjo, s fray ali lastno
kralevstvu. volo, s to postavo inu zo vsemi dobrimi delli inu navadami, katere obuje ta
pamet inu ta vola more naprej vzeti, moremo ferdamnani biti zatu, ali h timu
ništer ne pomaga. Misli uže ti, kakova je tu za ena revna inu myla reč, de se ty
ludje od takoviga druguč roystva ništer ne vuče, temuč bodo le višani, kakor
ta papež stury, na lastna dela, de bi ony imejli skuzi ta ista izveličani biti. Koku
se raima takov vuk s Christusom le-tukaj? Ony pravio: »Dobra dela sture iz-
veličane ali izveličajo.« Christus pravi: »Aku ti neisi druguč rojen, taku ti ne
bodeš izveličan.«1915 Nu, taku je pak reis inu ne tayeče, de se en človik sam zase
inu iz lastne moči, kakor se na teh aidih vidi, se h čistosti, h poštenju inu h
tugentom more navaditi. Kakor se vidi, de nejso vsi človéki merdrarji, pre-
šuštniki, kurbarji, tatje, pyanci, leinci, temuč je veliku brumnih, poštenih ludy
pred tem svitum. Takovu so častite, leipe tugenti inu dobra dela, h katerim se
imajo ty ludje opominati, zakaj Bug je hoče imejti inu je terja v teh dessetih
zapuvidah. Ampak tukaj je odločenu, onu si bodite tugenti inu dobra dela,
kakor ona hote, aku tu druguč roystvu nej tukaj, taku onu drugom ne sliši,
kakor v pakal k Hudiču, v nebu pak inu v tu krajlestvu Božje onu ne more
priti. Takovu govory Christus sam inu neima nihče na tem cbiuvlati.
Ta pamet ali človeska zastopnost je s tem ujeta, ta hoče zdaici enu pruti
drugimu deržati inu taku soditi, krasti, ubyati, prešuštvati, Bogu hudu dopa-
do, zatu tudi takove grehe štraiffa, kateri pak se takovih greihov ogyble inu
se pred
450
Nikodemus zdy, de vej, čan biti. Koker tudi Nikodemus, ta pride sam s temi missalmi, de vej (Bogu
koku ima izveličan biti. hvala) tudi prez Christusa, koku bi imel inu mogel izveličan biti, on meini,
kir je en Iud inu to postavo ima, de vse vej, koku ima v nebessa priti inu izve-
ličan postati, kaj ima tudi sturiti, aku hoče Bogu h dopadenju živejti inu to
narbulšo pokorsčino izkazati. Na teim ima Nikodemus zadosti, on ne misli,
Ty papežniki tudi taku de bi tu eno veliku drugo meiningo imejlu, kakor bode od Christusa slišal etc.
mislio. Kakor my na naših papežnikih tudi vidimo, kadar bi je en menih tjakaj mogel
perpraviti, de bi on svojemu ordnu zadosti sturil, taku bi se on zdil, on bi uže
1913. Lk 18,12. Bogu v krilli sedil kakor ta farizeer, Luc. 18, 1913 kateri svoje postenje, desseti-
1914. Jn 3,3. no dajenje inu druga dobra dela hvali. In summa, vseh človekov serca so taku
1915. Jn 3,3. My vsi menimo narejena, de ravnu kakor se ony boye inu prestrašio, kadar svoje greihe po-
z dobrimi delli čutjo, taku spet zavupajo ony, de z Bugom dobru stoje, kadar so izvunaj
v nebessa priti. brumn i inu obeniga hudiga djanja ali dela na sebi nejmajo, kateru bi moglu
nyh veist strašiti inu cagovo sturiti. Zatu vzame si ta tu, uni enu drugu naprej,
kakor se njemu narbulše zdy, skuzi kateru on zavupa pred Bugom obstati. Ta
Iud ima svojga Moizessa, en menih svoj orden inu je reis, my vsi smo v ti falš
mainingi, de kadar bi my le-te desset zapuvidi s flissom deržali, taku bi z
nami pomankainja ne imejlu. Takovu misli Nikodemus tudi. Ampak kadar on
Christusa za eniga vissokiga, sussebniga pridigarja deržy, taku se hoče tudi
koker en vissoki vučenik Christus pruti njemu izkazati inu mu nerpoprej
naprei daje ta vuk inu ga podviža rekoč:
»Risničnu, risničnu, jest tebi poveim: Aku gdu nej
znov rojen, ta ne more viditi Božjiga krajlestva.«1914
Prez drugiga Nu uže, le-tukaj stoji ta andel z očitimi, z zastopnimi bessedami inu se
duhovskiga roystva pusty Christus le-tukaj slišati kakor en sussebni vissoki vučenik, zakaj timu
ne more nisče glih nej Nikodemus nikuli slišal, zatu ga on tudi ne zastopi, le le-tu samu inu
izveličan biti. edinu, de še nei druguč royen, koku bi on pak h timu druguč roystvu imel
Naša zastopnost, priti, od tiga on ništer ne vej. Tukaj se uže ti tudi spomisli, kaj vsaj ta
dobra vola ni dela GOSPUD s le-tim špruhom meini inu hoče. Zakaj aku ludje tu krajlestvu
ništer ne pomagaio Božje ne mogo viditi, samuč de bodo druguč rojeni, taku iz tiga pride, de my,
h timu nebeškimu kakor smo od očeta inu matere na ta svejt rojeni, s pametjo, s fray ali lastno
kralevstvu. volo, s to postavo inu zo vsemi dobrimi delli inu navadami, katere obuje ta
pamet inu ta vola more naprej vzeti, moremo ferdamnani biti zatu, ali h timu
ništer ne pomaga. Misli uže ti, kakova je tu za ena revna inu myla reč, de se ty
ludje od takoviga druguč roystva ništer ne vuče, temuč bodo le višani, kakor
ta papež stury, na lastna dela, de bi ony imejli skuzi ta ista izveličani biti. Koku
se raima takov vuk s Christusom le-tukaj? Ony pravio: »Dobra dela sture iz-
veličane ali izveličajo.« Christus pravi: »Aku ti neisi druguč rojen, taku ti ne
bodeš izveličan.«1915 Nu, taku je pak reis inu ne tayeče, de se en človik sam zase
inu iz lastne moči, kakor se na teh aidih vidi, se h čistosti, h poštenju inu h
tugentom more navaditi. Kakor se vidi, de nejso vsi človéki merdrarji, pre-
šuštniki, kurbarji, tatje, pyanci, leinci, temuč je veliku brumnih, poštenih ludy
pred tem svitum. Takovu so častite, leipe tugenti inu dobra dela, h katerim se
imajo ty ludje opominati, zakaj Bug je hoče imejti inu je terja v teh dessetih
zapuvidah. Ampak tukaj je odločenu, onu si bodite tugenti inu dobra dela,
kakor ona hote, aku tu druguč roystvu nej tukaj, taku onu drugom ne sliši,
kakor v pakal k Hudiču, v nebu pak inu v tu krajlestvu Božje onu ne more
priti. Takovu govory Christus sam inu neima nihče na tem cbiuvlati.
Ta pamet ali človeska zastopnost je s tem ujeta, ta hoče zdaici enu pruti
drugimu deržati inu taku soditi, krasti, ubyati, prešuštvati, Bogu hudu dopa-
do, zatu tudi takove grehe štraiffa, kateri pak se takovih greihov ogyble inu
se pred
450
