Page 447 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 447
na S. Troyce dan.
de biChristus bil od Buga pred vso stvarjo rojen, ampak on bi bil vener ena Eusebius sic recitat
hanc historiam lib. 10.
stvar, ali vsaj častitiša inu leipša kakor vse druge. Kadar so se uže ty brumni cap. 12. sed tripartita
škoffi povsod, kakor je potreba bilu, zupar takovu Boga šentovanje se pos- historia, uiue
Constantino Arrium
dicit extinctum lib. 3.
tavili, kir so vidili de so veliku zmote inu nevole iz tiga vmei ludmi gori vsta- cap. 10. Ideim
li, tukaj se je moral tudi cessar Constantinus1900 v tu istu položiti, kateri je Epiphanius scribit, et 1900. Konstantin I. (272–337), rimski cesar (306–337).
vkup zbral eno veliko množico vučenih inu brumnih škoffov, kateri so tako- addit Nicenam 1901. Evzebij /Ἐκκλησιαστικὴ ἱστορία; Historia
Synodum, in qua Arrius Ecclesiastica, Historia Ecclesiae/ pravi tako v 12.
vo zmoto, krivi vuk inu zapelanje Arriusevo ferdamnali. Kadar je pak le-ta damnatus est post Arry poglavju 10. knjige svoje tristranske zgodovine, kjer
cessar Constantinus natu umerl inu njegov syn Constantinus, kateri je timu mortem, uiuo Konstantin arijanizem označi za izumrlega (v 10.
Constantino poglavju 3. knjige). Epifanij piše in dodaja nikejski
Ariusu dobru vošil inu negov priatel bil, v ta regiment prišal, so se podstopi- celebratam.1901 koncil, na katerem je bil Arij posmrtno preklet, kar
li ty a rianery tiga Ariusa zupet po syli iz tiga panna perpraviti inu njemu v Konstantin pozdravlja.
njegovi rejči prov dati. Kadar je uže ta dan bil postavlen inu se je Arius s svo-
jem haufnom zjutraj zgudo k cerkvi perpravil, se njega na potu en betež tiga 1902. 1 Kor 1,21.
trebuha loty, de na stol k svoje potrebe pegeruje inu na nym umerje. 1903. 1 Kor 1,21.
Taku je le-ta articul od te Svete Troyce, nerpoprej s tem S. pismom,
p otle s tem štritom teh apostolov inu svetih očakov inu h puslednimu tudi s 1904. Ioan.
čudessi zupar tiga Hudiča inu zupar ta svejt obderžan inu ima, aku Bug hoče, Človeska 1905. Evangelij po Janezu 3.
še obderžan biti, de my verujemo na eniga Boga, katerimu se pravi Bug Oča, zastopnost inu modrost 1906. Jn 3,1–15.
iz S. Troyce inu
Bug Syn, Bug Sveti Duh. Ta Oča je naš stvarnik, ta Syn je naš odreišenik inu s. zacramentov
ta Sveti Duh je naš posvečenik. Skuzi takova sussebna dela moremo my dobru špot dela.
en rezločik sturiti mej temi personami. Inu ne bode viner ta natura ali tu Bož-
je bitje nikar narazan rezdirenu ni rezdilenu. Od tiga se pridiguje danas na le
-ta praznik inu ty karsčeniki so le sami, kateri takov articul, kateri se pred
našo pametjo inu zastopnostio norčast vidi, verujo. Kakor Paulus pravi, de je
onu Bogu taku dobru dopadlu, de je on skuzi eno norčasto pridigo hotel iz-
veličane sturiti, kateri na njo verujo.1902 Zakaj v tu se ne bode ta pamet nikuli
mogla ferrihtati, de so try enu inu enu try, de Bug človik bo, de my, kadar nas
v ta karst vtaknejo, skuzi kry Christusevo od greihov bomo omyveni, de my v
kruhi tu tellu Christusevu jeimo inu v vini njegovo kry pyemo inu taku od-
pusčanje teh greihov skuzi to vero preimemo. Takovi articuli vsi bodo za eno
zgul norčjo od posvitnu modrih ludy deržani. Zatu je s. Paul tudi taku imenu-
je inu pravi: »Onu je ena norska pridiga,« 1903 ampak kateri njej veruje, ta ima
izveličan biti. Tu nam daj Bug, ta Oča, skuzi svojga Svetiga Duha za svojga
lubiga Synu, našiga odrešenika Christusa Jezusa, volo, amen.
TA DRUGA PRIDIGA
ČEZ TA EVANGELIUM
I O N A N . 1904 I I I . 1905
E1906 bil pak en človik mej farizei s imenom Nikodemus, en
viši mej Iudmi. Ta je prišal k Jezusu ponoči inu je djal k
njemu: »Mojster, my vejmo, de si ti en vučenik od Buga
prišal, zakaj nihče ne more te caihne delati, katere ti dellaš, samuč
de je Bug ž nym.« Jezus je odgovuril inu je djal k njemu: »Risnič-
nu, risničnu, jest tebi povém: Aku gdu nej iz nov rojen, ta ne mo-
re viditi Božjiga krajlestva.« Nikodemus je djal k njemu: »Koku
se more en človik roditi, kadar je star? More li on zupet v svoje
o matere
447
de biChristus bil od Buga pred vso stvarjo rojen, ampak on bi bil vener ena Eusebius sic recitat
hanc historiam lib. 10.
stvar, ali vsaj častitiša inu leipša kakor vse druge. Kadar so se uže ty brumni cap. 12. sed tripartita
škoffi povsod, kakor je potreba bilu, zupar takovu Boga šentovanje se pos- historia, uiue
Constantino Arrium
dicit extinctum lib. 3.
tavili, kir so vidili de so veliku zmote inu nevole iz tiga vmei ludmi gori vsta- cap. 10. Ideim
li, tukaj se je moral tudi cessar Constantinus1900 v tu istu položiti, kateri je Epiphanius scribit, et 1900. Konstantin I. (272–337), rimski cesar (306–337).
vkup zbral eno veliko množico vučenih inu brumnih škoffov, kateri so tako- addit Nicenam 1901. Evzebij /Ἐκκλησιαστικὴ ἱστορία; Historia
Synodum, in qua Arrius Ecclesiastica, Historia Ecclesiae/ pravi tako v 12.
vo zmoto, krivi vuk inu zapelanje Arriusevo ferdamnali. Kadar je pak le-ta damnatus est post Arry poglavju 10. knjige svoje tristranske zgodovine, kjer
cessar Constantinus natu umerl inu njegov syn Constantinus, kateri je timu mortem, uiuo Konstantin arijanizem označi za izumrlega (v 10.
Constantino poglavju 3. knjige). Epifanij piše in dodaja nikejski
Ariusu dobru vošil inu negov priatel bil, v ta regiment prišal, so se podstopi- celebratam.1901 koncil, na katerem je bil Arij posmrtno preklet, kar
li ty a rianery tiga Ariusa zupet po syli iz tiga panna perpraviti inu njemu v Konstantin pozdravlja.
njegovi rejči prov dati. Kadar je uže ta dan bil postavlen inu se je Arius s svo-
jem haufnom zjutraj zgudo k cerkvi perpravil, se njega na potu en betež tiga 1902. 1 Kor 1,21.
trebuha loty, de na stol k svoje potrebe pegeruje inu na nym umerje. 1903. 1 Kor 1,21.
Taku je le-ta articul od te Svete Troyce, nerpoprej s tem S. pismom,
p otle s tem štritom teh apostolov inu svetih očakov inu h puslednimu tudi s 1904. Ioan.
čudessi zupar tiga Hudiča inu zupar ta svejt obderžan inu ima, aku Bug hoče, Človeska 1905. Evangelij po Janezu 3.
še obderžan biti, de my verujemo na eniga Boga, katerimu se pravi Bug Oča, zastopnost inu modrost 1906. Jn 3,1–15.
iz S. Troyce inu
Bug Syn, Bug Sveti Duh. Ta Oča je naš stvarnik, ta Syn je naš odreišenik inu s. zacramentov
ta Sveti Duh je naš posvečenik. Skuzi takova sussebna dela moremo my dobru špot dela.
en rezločik sturiti mej temi personami. Inu ne bode viner ta natura ali tu Bož-
je bitje nikar narazan rezdirenu ni rezdilenu. Od tiga se pridiguje danas na le
-ta praznik inu ty karsčeniki so le sami, kateri takov articul, kateri se pred
našo pametjo inu zastopnostio norčast vidi, verujo. Kakor Paulus pravi, de je
onu Bogu taku dobru dopadlu, de je on skuzi eno norčasto pridigo hotel iz-
veličane sturiti, kateri na njo verujo.1902 Zakaj v tu se ne bode ta pamet nikuli
mogla ferrihtati, de so try enu inu enu try, de Bug človik bo, de my, kadar nas
v ta karst vtaknejo, skuzi kry Christusevo od greihov bomo omyveni, de my v
kruhi tu tellu Christusevu jeimo inu v vini njegovo kry pyemo inu taku od-
pusčanje teh greihov skuzi to vero preimemo. Takovi articuli vsi bodo za eno
zgul norčjo od posvitnu modrih ludy deržani. Zatu je s. Paul tudi taku imenu-
je inu pravi: »Onu je ena norska pridiga,« 1903 ampak kateri njej veruje, ta ima
izveličan biti. Tu nam daj Bug, ta Oča, skuzi svojga Svetiga Duha za svojga
lubiga Synu, našiga odrešenika Christusa Jezusa, volo, amen.
TA DRUGA PRIDIGA
ČEZ TA EVANGELIUM
I O N A N . 1904 I I I . 1905
E1906 bil pak en človik mej farizei s imenom Nikodemus, en
viši mej Iudmi. Ta je prišal k Jezusu ponoči inu je djal k
njemu: »Mojster, my vejmo, de si ti en vučenik od Buga
prišal, zakaj nihče ne more te caihne delati, katere ti dellaš, samuč
de je Bug ž nym.« Jezus je odgovuril inu je djal k njemu: »Risnič-
nu, risničnu, jest tebi povém: Aku gdu nej iz nov rojen, ta ne mo-
re viditi Božjiga krajlestva.« Nikodemus je djal k njemu: »Koku
se more en človik roditi, kadar je star? More li on zupet v svoje
o matere
447
