Page 446 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 446
Izlaga tiga evangelia
Kaj je ta Syn Božji Na takovu spoznanje gre dajle, de my tudi na njegova dela inu službo
sturil. spomislimo, kaj je ta Syn Božji susseb sturil, zlasti de je on od Svetiga Duha
počet, od te Divice Marje rojen inu pod Ponciom Pilatušom terpil, je križan,
umerl, pokoppan, od mertvih zupet gori vstal, gori šal v nebessa inu sedy na
1894. Del nikejsko-konstantinopolskega simbola. desnici Božji svoiga nebeskiga Očeta.1894 Le-tukaj pride on zupet v tu bo-
1895. Del nikejsko-konstantinopolskega simbola: gastvu, de on bode spoznan inu od eniga vsakateriga verovan, de je on ta
Et in Spíritum Sanctum, Dóminum et vivificántem. ravenpild Boga, svojga Očeta, inu po vseh ričeh Bogu glih. Le-tih bessed,
pravim jest, še pak nejsmo my sami zmislili ali sturili, temuč one so na nas
1896. Zaključek nikejsko-konstantinopolskega prišle inu smo nje od te perve cerkve prieli.
simbola: Confíteor unum baptísma in remissiónem Svetiga Duha dellu. H tretimu, malu my pravimo: »Iest verujem na Svetiga Duha,«1895 le
peccatorum. / Et expecto resurrectionem -tukaj my postavimo tiga Svetiga Duha v eno glih ali onako čast s tem
mortuorum, / Et vitam ventúri sæculi. Očetom inu s tem Synom, ker my spoznamo: »Iest verujem na Svetiga
Duha.« Taku je le-ta articul lipu, kratku inu priprostu v tej veri zapopa-
1897. Javno kopališče. den, de bi se on ne mogel leipše zapopasti. Inu za tiga volo spodobnu ta-
1898. Irenej Lyonski, Adversus haereses III 3,4. kov symbolum ali vera tu ime ima, de se imenuje apostolicum ali apostol-
ska ali jogerska vera. Zakaj onu nej dobru mogoče, de bi izvunaj teh
1899. Arij (250/6–336), krščanski duhovnik apostolov gdu takove articule taku lipu, priprostu inu čistu bil mogel vku-
iz Aleksandrije, utemeljitelj arijanizma. Omenjeni pe perpraviti. Kaj so pak tiga Svetiga Duha lastna dela je tudi na znanje
danu, zlasti de on tu svetu karsčanstvu vkupe perpravi iz vseh jezikov inu
krščanski verski nauk, ki ni enačil Boga Očeta in je stury ene glih ali onake misli vu eni v veri inu je posvečuje skuzi od-
Jezusa, je bil leta 325 pod cesarjem Konstantinom pusčanje teh grejhov inu vužge v nyh tu vupainje eniga druziga inu večni-
ga lebna, kakor my pravimo: »Iest verujem odpusčanje teh greihov, gori
I. na prvem nikejskem koncilu obsojen kot vstajenje tiga messa inu en večni leben.«1896
krivoverstvo, Arija pa so izobčili in izgnali. V ti Veri je lep rezlotik Taku so te try persone lipu inu prov v tem symbolu ali jogerski veri za-
tryeh peršon. popadene vu enim edinim Božjim stanu inu je ena vsakatera persona ž nje
lastnim dellom inu opravilom uznačena. Timu Očetu se da tu stvarjenje, timu
Synuvi tu odreišenje inu timu Svetimu Duhu ta krafft ali muč tiga posvičenja.
Tu je de on odpusčanje teh greihov vun dily, vessele stury, poterdi inu od
smerti vuni leben perpravi. Tu so lih kakor rezločeni gvanti, de se te persone
nikar ena v drugo ne meišajo inu de se lipu ena pred to drugo more znati, de
je ta Oča stvarnik, Christus človik bo inu ta Sveti Duh pride kakor en pla-
men, de se onu pusty viditi, kakor de bi vse polnu ognja bilu inu stury te
človeke vessele. Takovu so vsa dela tiga ediniga Boga, ampak per tem rezlot-
ku teh dell se ima tudi ta rezlotik teh person merkati. Zakaj Bug Oča nej
človik postal, temuč ta Syn, taku se ta Syn v ognjenih jezikih nej pustil viditi,
temuč ta S. Duh.
Bug grozovitu štraifa Taku je le-ta articul na nas prišal, my ga neismo sami zmislili ni sturili,
te, kir S. Troyco taku vidimo tudi v teh historiah, de je Bug z močjo nad nym deržal inu ke-
zašpotuio. cerje, kateri so zuper takov articul stritali, grozovitu štraifal. Zatu imamo my
terdnu nad nym deržati inu le na to bessedo merkati, per nje ostati, nikar
premodri biti ni veliku od tiga articula disputirati. Zakaj le-taku se bere, de
je Iohannes svoj evangelium narveč za tiga kecarja Cerintha volo moral pissa-
ti, kateri je Christusa šentoval s tejm, kir nej pustil Christusa Boga biti. Nu,
se je pak k anjmu času pergudilu, de je Iohannes s svojemi mlaiši vu eno
padštubo1897 prišal inu kadar je on tiga Cerintha inu njegove tovariše ugledal,
se je on s temi svojemi proč naredil inu djal: »Najte ja nikar dolgu okuli le-ti-
ga sramotniga bogašentavca ostanemo.«1898 Kadar je pak Iohannes s tejmi svo-
jemi iz te padštube šal inu Cerinthus s teimi svojemi red Ioannesu špotajo inu
začnejo šentovati, se je ta padštuba poderla inu nje vse pobyla, kateru je bilu
nih pravi zaslužen lon.
Arriu, timu kecariu, Taku je onu timu kecarju Arriusu1899 tudi šlu, ta je eno grozovito ardrio ali
Christusevimu nepokoj v Cerkvi začel, kateri je dajle kakor štiristu lejt terpil inu ne hote še
šentovavcu, se trebuh
rezpoči. na ta današni dan te yskre tem nevernim ludem cilu iz serca. Ta je perpustil,
de bi
446
Kaj je ta Syn Božji Na takovu spoznanje gre dajle, de my tudi na njegova dela inu službo
sturil. spomislimo, kaj je ta Syn Božji susseb sturil, zlasti de je on od Svetiga Duha
počet, od te Divice Marje rojen inu pod Ponciom Pilatušom terpil, je križan,
umerl, pokoppan, od mertvih zupet gori vstal, gori šal v nebessa inu sedy na
1894. Del nikejsko-konstantinopolskega simbola. desnici Božji svoiga nebeskiga Očeta.1894 Le-tukaj pride on zupet v tu bo-
1895. Del nikejsko-konstantinopolskega simbola: gastvu, de on bode spoznan inu od eniga vsakateriga verovan, de je on ta
Et in Spíritum Sanctum, Dóminum et vivificántem. ravenpild Boga, svojga Očeta, inu po vseh ričeh Bogu glih. Le-tih bessed,
pravim jest, še pak nejsmo my sami zmislili ali sturili, temuč one so na nas
1896. Zaključek nikejsko-konstantinopolskega prišle inu smo nje od te perve cerkve prieli.
simbola: Confíteor unum baptísma in remissiónem Svetiga Duha dellu. H tretimu, malu my pravimo: »Iest verujem na Svetiga Duha,«1895 le
peccatorum. / Et expecto resurrectionem -tukaj my postavimo tiga Svetiga Duha v eno glih ali onako čast s tem
mortuorum, / Et vitam ventúri sæculi. Očetom inu s tem Synom, ker my spoznamo: »Iest verujem na Svetiga
Duha.« Taku je le-ta articul lipu, kratku inu priprostu v tej veri zapopa-
1897. Javno kopališče. den, de bi se on ne mogel leipše zapopasti. Inu za tiga volo spodobnu ta-
1898. Irenej Lyonski, Adversus haereses III 3,4. kov symbolum ali vera tu ime ima, de se imenuje apostolicum ali apostol-
ska ali jogerska vera. Zakaj onu nej dobru mogoče, de bi izvunaj teh
1899. Arij (250/6–336), krščanski duhovnik apostolov gdu takove articule taku lipu, priprostu inu čistu bil mogel vku-
iz Aleksandrije, utemeljitelj arijanizma. Omenjeni pe perpraviti. Kaj so pak tiga Svetiga Duha lastna dela je tudi na znanje
danu, zlasti de on tu svetu karsčanstvu vkupe perpravi iz vseh jezikov inu
krščanski verski nauk, ki ni enačil Boga Očeta in je stury ene glih ali onake misli vu eni v veri inu je posvečuje skuzi od-
Jezusa, je bil leta 325 pod cesarjem Konstantinom pusčanje teh grejhov inu vužge v nyh tu vupainje eniga druziga inu večni-
ga lebna, kakor my pravimo: »Iest verujem odpusčanje teh greihov, gori
I. na prvem nikejskem koncilu obsojen kot vstajenje tiga messa inu en večni leben.«1896
krivoverstvo, Arija pa so izobčili in izgnali. V ti Veri je lep rezlotik Taku so te try persone lipu inu prov v tem symbolu ali jogerski veri za-
tryeh peršon. popadene vu enim edinim Božjim stanu inu je ena vsakatera persona ž nje
lastnim dellom inu opravilom uznačena. Timu Očetu se da tu stvarjenje, timu
Synuvi tu odreišenje inu timu Svetimu Duhu ta krafft ali muč tiga posvičenja.
Tu je de on odpusčanje teh greihov vun dily, vessele stury, poterdi inu od
smerti vuni leben perpravi. Tu so lih kakor rezločeni gvanti, de se te persone
nikar ena v drugo ne meišajo inu de se lipu ena pred to drugo more znati, de
je ta Oča stvarnik, Christus človik bo inu ta Sveti Duh pride kakor en pla-
men, de se onu pusty viditi, kakor de bi vse polnu ognja bilu inu stury te
človeke vessele. Takovu so vsa dela tiga ediniga Boga, ampak per tem rezlot-
ku teh dell se ima tudi ta rezlotik teh person merkati. Zakaj Bug Oča nej
človik postal, temuč ta Syn, taku se ta Syn v ognjenih jezikih nej pustil viditi,
temuč ta S. Duh.
Bug grozovitu štraifa Taku je le-ta articul na nas prišal, my ga neismo sami zmislili ni sturili,
te, kir S. Troyco taku vidimo tudi v teh historiah, de je Bug z močjo nad nym deržal inu ke-
zašpotuio. cerje, kateri so zuper takov articul stritali, grozovitu štraifal. Zatu imamo my
terdnu nad nym deržati inu le na to bessedo merkati, per nje ostati, nikar
premodri biti ni veliku od tiga articula disputirati. Zakaj le-taku se bere, de
je Iohannes svoj evangelium narveč za tiga kecarja Cerintha volo moral pissa-
ti, kateri je Christusa šentoval s tejm, kir nej pustil Christusa Boga biti. Nu,
se je pak k anjmu času pergudilu, de je Iohannes s svojemi mlaiši vu eno
padštubo1897 prišal inu kadar je on tiga Cerintha inu njegove tovariše ugledal,
se je on s temi svojemi proč naredil inu djal: »Najte ja nikar dolgu okuli le-ti-
ga sramotniga bogašentavca ostanemo.«1898 Kadar je pak Iohannes s tejmi svo-
jemi iz te padštube šal inu Cerinthus s teimi svojemi red Ioannesu špotajo inu
začnejo šentovati, se je ta padštuba poderla inu nje vse pobyla, kateru je bilu
nih pravi zaslužen lon.
Arriu, timu kecariu, Taku je onu timu kecarju Arriusu1899 tudi šlu, ta je eno grozovito ardrio ali
Christusevimu nepokoj v Cerkvi začel, kateri je dajle kakor štiristu lejt terpil inu ne hote še
šentovavcu, se trebuh
rezpoči. na ta današni dan te yskre tem nevernim ludem cilu iz serca. Ta je perpustil,
de bi
446
