Page 449 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 449
na S. Troyce dan.
E-tu je en siln leip evangelion, v katerim my vidimo, kaj je ta Ta articul
pravi, edini, gvišni pot k večnimu lebnu. Onu se pak pusty od te S. Troyce
viditi, de je on zatu na le-ta praznik te Svete Troyce po v le-tim evangeliu.
stavlen, kir v nym taku lipu ta rezlotik teh person te S.
Troyce bode na znanje dan, v tem narvissokeišim inu vegšim
dellu, kateru Bug z nami, ubogimi človeki, opravla, de on nas
od greihov proste, pravične inu izveličane stury. Zakaj le-tukaj stoji očitu od
Očeta, de je on ta svejt lubil inu je njemu svojga edinorojeniga Synu šeinkal.
Tu so te dvej rezločeni personi, Oča inu Syn, ena vsakatera ž nje sussebnim
dellom, ta Oča lubi a1908 svejt inu šeinka njemu svojga Synu, ta Syn se pusty 1908. Ta.
timu svituvi šenkati, inu kakor Christus očitu le-tukaj pravi, se on pusty ka- 1909. Povišati.
kor ena kača v tej pusčavi na križu povihšati,1909 de vsi ty, kir na njega verujo,
nejmajo zgubleni biti, temuč imajo ta večni leben imejti. H takovimu dellu 1910. Mt 22,16.
pride potle ta tretja persona, ta Sveti Duh, katera skuzi to vodo tiga s. karsta 1911. Vučenika.
to vero v serci vužge inu taku nas zupet rody k Božymu krajlestvu. 1912. Jn 1,18.
Tu je ena silna, troštliva pridiga, katera bi nam ja imejla enu vesselu ser- Nicodemus deržy
ce pruti Bogu sturiti, potehmal my vidimo, de vse try persone, tu cejlu bo- veliku od Christusa.
gastvu se tjakaj oberne inu s tem okuli hodi, de tem ubozim, revnim člove-
kom zupar ta greih, to smert inu Hudiča h pravici, k večnimu lebnu inu h
timu krajlestvu Božjimu bode pomaganu, koku bi se my tedaj mogli pred
Bugom za naših grejhov volo bati, koku my moremo enu hudu serce k njemu
imejti. Zakaj kadar bi on nas za naših greihov volo bil hotel ferdamnati, ka-
kor smo my vselej v skerbi, susseb kadar ta urica pride, taku bi nam ta Oča
svojga edinorojeniga Synu nikar ne bil dal. Oča inu Syn bi nas nikar h kope-
li tiga druguč rojstva inu pod tiga Svetiga Duha peruti ne bila perpravila.
Taku je le-ta articul od te S. Troyce na tu narleipše inu priazniviše le-tukaj
na znanje dan.
Ampak od tiga je v tej pridigi pred le-to zadosti govorjenu, hočmo za Teh karsčenikov trošt
tiga volo zdaj ta evangelion od štuka do štuka pred nas vzeti, v katerim my od le-tiga articula.
slišimo, koku ta GOSPUD z Nikodemusom, tem v Pismi vučenim, eno dol-
go disputacio ali prepirainje ima, v katero se ta stari dobri mož cilu ne more
ferrihtati ni zastopiti. My pak moramo nerpoprej gledati, kaj je vsaj njega
motilu inu pačilu, de cilu nej vejdil, kaj je ta GOSPUD ž nim govuril inu od
njega hotel imejti. Enu dobru znameinje je tu nad Nikodemusu bilu, de on
za GOSPUDOM gre inu kir on očitu ne smej, de se vsaj ponoči k njemu
najde. Taku vidimo tudi inu zastopimo iz njegovih bessed, de s GOSPU-
DOM Christusom nikar hudu nej meinil, temuč silnu veliku od njega deržal
kakor od eniga sussebniga pridigarja, kateriga je Bug na ta svejt poslal inu
svoj vuk s častitimi čudessi spričal. Takove bessede on ne govori iz eniga falš
serca kakor ty farizei, Math. 22: »Mojster, my vejmo, de si ti risničen inu
vučiš ta pot Božji prov.«1910 Ne, kakor je Nikodemus govory, taku je on tudi
meini v svojem serci, de naš GOSPUD Christus more en sussebni zveist vu-
čenik biti. Potehmal Bug tako s sylnimi čudessi je per njemu inu njegov vuk
spriča, takova missal dopade GOSPUDU Christusu dobru. Zatu ravnu ka-
kor njega Nikodemus za tiga narvissokeišiga vuzkenika1911 hvali, taku hoče
on tudi zdaj to narvissokeišo pridigo njemu sturiti od tiga narvissokeišiga
inu vegšiga dela, od kateriga se more pridigovati, zlasti koku se more tu
nebesku krailestvu viditi, tu je koku ludje mogo od greihov prosti biti, k
Božji gnadi priti inu ta večni leben zadobiti. Zakaj tu je ta pridiga, katero je
le samo ta Syn Božji s sabo od nebes mej nas na zemlo pernessel, kakor Io-
annes pravi: »Ta edinorojeni Syn, kateri je v tim krilli tiga Očeta, ta je je nam
oznanil,«1912 Reis je, de se je vus svejt prejd inu prejd s tem martral, de je sebi
sussebne viže inu poti naprej vzel inu zmislil, skuzi katere bi mogel izveli-
o 2 čan
449
E-tu je en siln leip evangelion, v katerim my vidimo, kaj je ta Ta articul
pravi, edini, gvišni pot k večnimu lebnu. Onu se pak pusty od te S. Troyce
viditi, de je on zatu na le-ta praznik te Svete Troyce po v le-tim evangeliu.
stavlen, kir v nym taku lipu ta rezlotik teh person te S.
Troyce bode na znanje dan, v tem narvissokeišim inu vegšim
dellu, kateru Bug z nami, ubogimi človeki, opravla, de on nas
od greihov proste, pravične inu izveličane stury. Zakaj le-tukaj stoji očitu od
Očeta, de je on ta svejt lubil inu je njemu svojga edinorojeniga Synu šeinkal.
Tu so te dvej rezločeni personi, Oča inu Syn, ena vsakatera ž nje sussebnim
dellom, ta Oča lubi a1908 svejt inu šeinka njemu svojga Synu, ta Syn se pusty 1908. Ta.
timu svituvi šenkati, inu kakor Christus očitu le-tukaj pravi, se on pusty ka- 1909. Povišati.
kor ena kača v tej pusčavi na križu povihšati,1909 de vsi ty, kir na njega verujo,
nejmajo zgubleni biti, temuč imajo ta večni leben imejti. H takovimu dellu 1910. Mt 22,16.
pride potle ta tretja persona, ta Sveti Duh, katera skuzi to vodo tiga s. karsta 1911. Vučenika.
to vero v serci vužge inu taku nas zupet rody k Božymu krajlestvu. 1912. Jn 1,18.
Tu je ena silna, troštliva pridiga, katera bi nam ja imejla enu vesselu ser- Nicodemus deržy
ce pruti Bogu sturiti, potehmal my vidimo, de vse try persone, tu cejlu bo- veliku od Christusa.
gastvu se tjakaj oberne inu s tem okuli hodi, de tem ubozim, revnim člove-
kom zupar ta greih, to smert inu Hudiča h pravici, k večnimu lebnu inu h
timu krajlestvu Božjimu bode pomaganu, koku bi se my tedaj mogli pred
Bugom za naših grejhov volo bati, koku my moremo enu hudu serce k njemu
imejti. Zakaj kadar bi on nas za naših greihov volo bil hotel ferdamnati, ka-
kor smo my vselej v skerbi, susseb kadar ta urica pride, taku bi nam ta Oča
svojga edinorojeniga Synu nikar ne bil dal. Oča inu Syn bi nas nikar h kope-
li tiga druguč rojstva inu pod tiga Svetiga Duha peruti ne bila perpravila.
Taku je le-ta articul od te S. Troyce na tu narleipše inu priazniviše le-tukaj
na znanje dan.
Ampak od tiga je v tej pridigi pred le-to zadosti govorjenu, hočmo za Teh karsčenikov trošt
tiga volo zdaj ta evangelion od štuka do štuka pred nas vzeti, v katerim my od le-tiga articula.
slišimo, koku ta GOSPUD z Nikodemusom, tem v Pismi vučenim, eno dol-
go disputacio ali prepirainje ima, v katero se ta stari dobri mož cilu ne more
ferrihtati ni zastopiti. My pak moramo nerpoprej gledati, kaj je vsaj njega
motilu inu pačilu, de cilu nej vejdil, kaj je ta GOSPUD ž nim govuril inu od
njega hotel imejti. Enu dobru znameinje je tu nad Nikodemusu bilu, de on
za GOSPUDOM gre inu kir on očitu ne smej, de se vsaj ponoči k njemu
najde. Taku vidimo tudi inu zastopimo iz njegovih bessed, de s GOSPU-
DOM Christusom nikar hudu nej meinil, temuč silnu veliku od njega deržal
kakor od eniga sussebniga pridigarja, kateriga je Bug na ta svejt poslal inu
svoj vuk s častitimi čudessi spričal. Takove bessede on ne govori iz eniga falš
serca kakor ty farizei, Math. 22: »Mojster, my vejmo, de si ti risničen inu
vučiš ta pot Božji prov.«1910 Ne, kakor je Nikodemus govory, taku je on tudi
meini v svojem serci, de naš GOSPUD Christus more en sussebni zveist vu-
čenik biti. Potehmal Bug tako s sylnimi čudessi je per njemu inu njegov vuk
spriča, takova missal dopade GOSPUDU Christusu dobru. Zatu ravnu ka-
kor njega Nikodemus za tiga narvissokeišiga vuzkenika1911 hvali, taku hoče
on tudi zdaj to narvissokeišo pridigo njemu sturiti od tiga narvissokeišiga
inu vegšiga dela, od kateriga se more pridigovati, zlasti koku se more tu
nebesku krailestvu viditi, tu je koku ludje mogo od greihov prosti biti, k
Božji gnadi priti inu ta večni leben zadobiti. Zakaj tu je ta pridiga, katero je
le samo ta Syn Božji s sabo od nebes mej nas na zemlo pernessel, kakor Io-
annes pravi: »Ta edinorojeni Syn, kateri je v tim krilli tiga Očeta, ta je je nam
oznanil,«1912 Reis je, de se je vus svejt prejd inu prejd s tem martral, de je sebi
sussebne viže inu poti naprej vzel inu zmislil, skuzi katere bi mogel izveli-
o 2 čan
449
