Page 445 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 445
na te S. Troyce dan.
(v tiga Hudiča imeni) tja gori hočmo leizti inu z našo pametjo Boga v nje-
govi majesteti ali veličastvi gruntnu zveiditi inu zapopasti, kaj je on. Zakaj
my tiga poprei na sebi ne sturimo inu ne vprašamo, kej vsaj naša ušesa, očy
inu drugi vudi ž nyh opravillom inu dellom ostanejo, kadar my spymo? Tu-
kaj bi se moglu prez skode inu farlikosti disputirati inu rezmišlovati. Ampak
le-tukaj se onu cilu ne hoče terpejti, de bi my s to pametjo hoteli izgrunta-
ti inu izvprašati, koku se onu gody, de so trye enu, my imamo na tu narpri
prostiše per tej bessedi ostati, ta pravi od Christusa, de je tiga Očeta raven-
pild inu njegov pervorojeni pred vso stvarjo, tu je: on nej obena stvar ali
creatura, temuč večni Bug, kakor je tem glih špruhov s. Ianžu veliku: »Vse
je meni ta Oča čez dal.1889 Kateri mene vidi, ta vidi tiga Očeta.1890 Ne veruješ 1889. Jn 3,35.
ti, de sim jest v Očetu inu ta Oča je v meni.«1891 Takovi špruhi ne terpe obe- 1890. Jn 14,7.
niga modrovanja ali domišlanja, Bug je tu sam govuril, de obeniga rezlotka 1891. Jn 14,10.
nej mej tem Očetom inu Synom, samuč de je ta Syn od Očeta rojen. Koku
se pak tu gody, tiga my ne moremo vejditi. Tu samu my vejmo, kakor tu 1892. Začetek nikejsko-konstantinopolskega
Svetu pismu pravi, de je on ta pervorojeni pred vso stvario inu ta ravenpild simbola: Credo in unum Deum, / Patrem
Božji v tem nevidečim bitju inu stanu. Taku vučy tu S. pismu tudi od te omnipoténtem ...
tretje persone, tiga Svetiga Duha, de je on Božji Duh inu gre od Očeta vun, 1893. 1 Mz 3,15.
tu je on ima tu bitje od Očeta, de taku ništer od bogastva, modrusti, kraffti
inu oblasti v Očetu nej, kar bi nikar tudi v tem Svetim Duhu ne bilu. Koku
se pak takovu gody, tiga jest tebi ne znam povejdati, zakaj onu ta človeska
pamet ne more tu zastopiti ne doseči, onu je čez vseh angelov inu stvarih
zastop. Zatu se ne more dajle inu več od tiga misliti ni imejti, kakor nam tu
S. pismu naprej pravi, po tem se my moramo deržati, aku my hočmo druga-
či izveličani biti. Ampak tu bitje zastopiti, sliši nikar v le-ta leben le-tukaj,
temuč v ta večni leben, tjakaj je my moramo šparati inu mej tem čassom
nikar disputirati, temuč priprostu verovati, kar od takoviga articula tu Pis-
mu nam naprej pravi.
Le-ta articul ali štuk te vere je susseb lipu zapopaden v tem symbolu, Ta kratka vera
tu je v tej otročji veri. Tukaj nam more ja vus svejt pričovainje dati, de my jogerska, katero
ty otroci umeio lipu
takove vere neismo zmislili. Ty očeti je tudi neiso izmislili. Temuč ona je iz inu zastopnu,
teh svetih prerokov inu apostolov pisma na tu narleipše inu kratčiše vkupe od te S. Troyce
vuči.
znessena, ravnu kakor ena čebela ta med iz veliku rožic vkupe znesse. Tukaj
my pravimo narpoprej:1892 »Iest verujem na Buga Očeta.« Tukaj ti imaš to
pervo persono v tem bogastvi, zlasti tiga Očeta, kateri od vekoma eniga Bug Oča.
Synu rody, skuzi kateriga ie on nebu inu zemlo inu vse, kar je v nyh, sturil
inu še obderžy, per takovim dellu spoznaš ti tiga Očeta. Potle my pravimo
dajle: »Iest verujem na Jezusa Christusa etc.« Ta je večni Bug s tem Očetom.
Zakaj onu se nejma na nikoger verovati, temuč le na Buga. Koku se uže tej Ta Syn.
isti personi pravi? Njegov edinorojeni Syn Jezus Christus. Taku so vsi kars
čeniki molili inu verovali dajle kakor petnaiststu lejt. Ia, od tiga čassa sem-
kaj, kar je Bug k Adamu inu k Evi djal, te žene séme ima tej kači to glavo
strejti.1893 Aku je lih takov articul k enimu čassu svitleiši se vučil inu dajle bil
reširen kakor k drugimu čassu inu je vselej ta obluba od Christusa zastopni-
ša postala. Zakaj od Adama noter do Abrahama se je ta Syn Božji imenoval
te žene sejme, potler se mu je djalu en Syn Abrahamov, Iacobov, Davidov
inu taku naprej, je pak vsaj ta edini človik, Jezus Christus. Nu, taku bodo ty
angeli tudi Božji otroci imenovani. Item vsi karsčeniki so tudi Božji otroci,
ampak tukaj nej ni angela ni svetnika, kateri bi se imenoval ta edinorojeni.
Zatu je naš GOSPUD Christus le sam taku od Buga, tiga Očeta, rojen kakor
en Syn, katerimu glihe on nejma ni mej temi angeli ni drugimi stvari. Tukaj
more ja ijti, de je on glih ali onaki Bug, tu my verujemo inu spoznamo inu
naši otroci inu vsi karsčeniki.
Na ta-
445
(v tiga Hudiča imeni) tja gori hočmo leizti inu z našo pametjo Boga v nje-
govi majesteti ali veličastvi gruntnu zveiditi inu zapopasti, kaj je on. Zakaj
my tiga poprei na sebi ne sturimo inu ne vprašamo, kej vsaj naša ušesa, očy
inu drugi vudi ž nyh opravillom inu dellom ostanejo, kadar my spymo? Tu-
kaj bi se moglu prez skode inu farlikosti disputirati inu rezmišlovati. Ampak
le-tukaj se onu cilu ne hoče terpejti, de bi my s to pametjo hoteli izgrunta-
ti inu izvprašati, koku se onu gody, de so trye enu, my imamo na tu narpri
prostiše per tej bessedi ostati, ta pravi od Christusa, de je tiga Očeta raven-
pild inu njegov pervorojeni pred vso stvarjo, tu je: on nej obena stvar ali
creatura, temuč večni Bug, kakor je tem glih špruhov s. Ianžu veliku: »Vse
je meni ta Oča čez dal.1889 Kateri mene vidi, ta vidi tiga Očeta.1890 Ne veruješ 1889. Jn 3,35.
ti, de sim jest v Očetu inu ta Oča je v meni.«1891 Takovi špruhi ne terpe obe- 1890. Jn 14,7.
niga modrovanja ali domišlanja, Bug je tu sam govuril, de obeniga rezlotka 1891. Jn 14,10.
nej mej tem Očetom inu Synom, samuč de je ta Syn od Očeta rojen. Koku
se pak tu gody, tiga my ne moremo vejditi. Tu samu my vejmo, kakor tu 1892. Začetek nikejsko-konstantinopolskega
Svetu pismu pravi, de je on ta pervorojeni pred vso stvario inu ta ravenpild simbola: Credo in unum Deum, / Patrem
Božji v tem nevidečim bitju inu stanu. Taku vučy tu S. pismu tudi od te omnipoténtem ...
tretje persone, tiga Svetiga Duha, de je on Božji Duh inu gre od Očeta vun, 1893. 1 Mz 3,15.
tu je on ima tu bitje od Očeta, de taku ništer od bogastva, modrusti, kraffti
inu oblasti v Očetu nej, kar bi nikar tudi v tem Svetim Duhu ne bilu. Koku
se pak takovu gody, tiga jest tebi ne znam povejdati, zakaj onu ta človeska
pamet ne more tu zastopiti ne doseči, onu je čez vseh angelov inu stvarih
zastop. Zatu se ne more dajle inu več od tiga misliti ni imejti, kakor nam tu
S. pismu naprej pravi, po tem se my moramo deržati, aku my hočmo druga-
či izveličani biti. Ampak tu bitje zastopiti, sliši nikar v le-ta leben le-tukaj,
temuč v ta večni leben, tjakaj je my moramo šparati inu mej tem čassom
nikar disputirati, temuč priprostu verovati, kar od takoviga articula tu Pis-
mu nam naprej pravi.
Le-ta articul ali štuk te vere je susseb lipu zapopaden v tem symbolu, Ta kratka vera
tu je v tej otročji veri. Tukaj nam more ja vus svejt pričovainje dati, de my jogerska, katero
ty otroci umeio lipu
takove vere neismo zmislili. Ty očeti je tudi neiso izmislili. Temuč ona je iz inu zastopnu,
teh svetih prerokov inu apostolov pisma na tu narleipše inu kratčiše vkupe od te S. Troyce
vuči.
znessena, ravnu kakor ena čebela ta med iz veliku rožic vkupe znesse. Tukaj
my pravimo narpoprej:1892 »Iest verujem na Buga Očeta.« Tukaj ti imaš to
pervo persono v tem bogastvi, zlasti tiga Očeta, kateri od vekoma eniga Bug Oča.
Synu rody, skuzi kateriga ie on nebu inu zemlo inu vse, kar je v nyh, sturil
inu še obderžy, per takovim dellu spoznaš ti tiga Očeta. Potle my pravimo
dajle: »Iest verujem na Jezusa Christusa etc.« Ta je večni Bug s tem Očetom.
Zakaj onu se nejma na nikoger verovati, temuč le na Buga. Koku se uže tej Ta Syn.
isti personi pravi? Njegov edinorojeni Syn Jezus Christus. Taku so vsi kars
čeniki molili inu verovali dajle kakor petnaiststu lejt. Ia, od tiga čassa sem-
kaj, kar je Bug k Adamu inu k Evi djal, te žene séme ima tej kači to glavo
strejti.1893 Aku je lih takov articul k enimu čassu svitleiši se vučil inu dajle bil
reširen kakor k drugimu čassu inu je vselej ta obluba od Christusa zastopni-
ša postala. Zakaj od Adama noter do Abrahama se je ta Syn Božji imenoval
te žene sejme, potler se mu je djalu en Syn Abrahamov, Iacobov, Davidov
inu taku naprej, je pak vsaj ta edini človik, Jezus Christus. Nu, taku bodo ty
angeli tudi Božji otroci imenovani. Item vsi karsčeniki so tudi Božji otroci,
ampak tukaj nej ni angela ni svetnika, kateri bi se imenoval ta edinorojeni.
Zatu je naš GOSPUD Christus le sam taku od Buga, tiga Očeta, rojen kakor
en Syn, katerimu glihe on nejma ni mej temi angeli ni drugimi stvari. Tukaj
more ja ijti, de je on glih ali onaki Bug, tu my verujemo inu spoznamo inu
naši otroci inu vsi karsčeniki.
Na ta-
445
