Page 39 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 39
na II. nedello tiga adventa.
Tu znameinje na teh človekih jest cilu štemam, de smo je my doživejli, Človeska znameinja. (nadaljevanje s prejšnje strani)
zakaj h takovimu je ta papež s svojo pridigo silnu pomagal, de so ta brumna teylen und vile Sonnen gesehen werden.«
serca vissoku bila prestrašena, zatu ker se je pridigovalu, koku en velik smert (Haußpostil D. Martin Luther, Nürnberg 1544, IV–V.)
ni greih je onu nikar prov se izpovedati, moliti, postiti, maše poslušati inu Prevod: »In v teh dvajsetih letih, ki so za nami, smo
timu glih. V takovim prestrašeinju nihče nej vejdil, kam poit, zakaj ta pravi, videli veliko čudnih reči, katere so vse neobičajne
tu odpusčanje teh greihov skuzi Christusa je bil zginil. Natu ie bilu enu taku in nenavadne. Kakor da bi mavrica okoli sonca šla,
martrajne zdaj z le-temi, zdaj z drugimi delli, de jest verujem, de tu ta sonce se deli in videlo se je veliko sonc.« Verjetno
nervegš i jamer101 inu reva na zemli bila, kakor sim jest sam nih veliku vidil, je šlo za napako v tisku, saj je malo verjetno, da je
kateri takove serčne žalosti inu prestrašeinja neiso mogli preterpejti inu so v Trubar namenoma spuščal besede »zwenzig oder
cagainje padli pred velikim strahum inu prestrašeinjom, kir si neiso vupali dreyzig« oziroma njuni inačici v rimskih številkah.
obstati pred Božjo sodbo, zakaj tjakaj nas so gnali tiga papeža pridige zh102 Papežova pridiga Poznejši ponatisi namreč sledijo izdaji iz leta 1544,
močjo, de bi se my pred Christusom, tem rihtarjem, do smerti imejli bati. Iest je te ludy prestrašila. bolje so opisani tudi astronomski fenomeni. Za
primerjavo iz wittenberške izdaje postile leta 1552,
sim tudi eden bil, se nejsim mogel h Cristusu, kakor k enimu ostrimu rihtar- kjer je izvirni Luthrov tekst (vsaj) v tej pasaži precej
ju, ništer dobriga zanesti, sim za tiga volo na Divico Mario klical, de bi ona obogaten in pri razlagi astronomskih fenomenih
hotela meni poleg stati inu pruti takovimu rihtarju mogo pomočnica biti. že specifičnejši: »Wie man denn in den nehern xx.
Zakaj tukaj nej nihče drugači vejdil, Christusa smo my bily zgubili inu smo oder xxx. jaren viel wunderlicher, seltzamer gesicht
spoznali, de smo hudi lotri bily, tukaj nejso drigači znali, temuč se bati inu und zeichen hin und wider gesehen hat, als viel
pred tem rihtarjem se prestrašiti. Za tiga volo jest štemam, takovu znameinje Ta znameinja seltzamer Regenbogen und ander zeihen, Creuz,
je ta vegši deil mimu. Ravnu kakor je zatu deržim, ta vegši dejl teh drugih so se ta vekši deil zwo oder drey Sonnen, Stern schiessen, Cometen
znamein na nebi so se tudi uže zgodila. Aku so pak lih še nekatera več od zgudila. auff ein ander folgend, fewrigen Himmel, blutrote
Sonnen, etlicher zeit und tage an einander, one das,
zadaj, taku se onu vsaj vsak dan more pergoditi, de ona tudi prideo. My pak so noch teglich geschehen kan.« (Martin Luthers
zatu nejmamo nehati se pruti le-timu dnevi taku perpraviti, kakor ta Hauspostille, Wittemberg 1552, 12.) Prevod: »Kakor
GOSPUD odzdolaj bode vučil. smo videli veliko čudežev v naslednjih dvajsetih
Na koncu melda ta GOSPUD še od eniga prestrašenja inu pravi: »Ty Ty brumni se boje ali tridesetih letih, tu in tam nenavadnih izrazov
ludie bodo sahnili pred strahom inu pred čakainjem teh ričy, katere imajo pred caihni. in znakov, kot veliko nenavadnih mavric in drugih
znakov, sledili so eden drugemu križ, dva ali tri
na zemlo priti.«103 Le-tukaj on govori od eniga druziha strahu, kateri je en sonca, streljanje zvezd, kometi, precej časa in dni
siln, velik strah inu od tod on pride, de se ty človeki pred temi caihni tiga zaporedoma ognjeno nebo, krvavo rdeče sonce,
sodniga dne bodo bali. Takovi neiso pregreišni, neverni ludje, temuč brez tistega, kar dnevno videvamo.« Pasaža v
brumn i inu bogaboječi. Za tiga volo ony to opominanje s temi caihni gori jenski izdaji 1559 se ujema z nürnberško leta 1544.
vzamejo, kateru ty neverni fray žihru ferahtajo, zatu de se ony zde, tako- Obsežnejša in zahtevnejša primerjalna tekstna
vih caihnov se je poprej veliku zgudilu inu je vener ta sodni dan vuni ostal. kritika (ugotavljanje tiskarskih napak, katerih
Puste za tiga volo danas le-tu, jutri enu drugu znameinje inu opominanje interpret Trubar ni nujno prenašal v slovensko
mimu šumejti inu ostaneo leitas kakor lani inu danas kakor včeraj prez prevodno besedilo) bi morda pripeljala do
vsiga pobulšanja inu se cilu ništer ne kumrajo, koku onu s teim sodnim natančnejše genealoške tekstne določitve izdaj(e)
dnem pojde. postil(e), iz katere je črpal Trubar.
Takove pregrešne žihre ludy pusty ta GOSPUD jiti. Zakaj kadar ony 101. Stok, tarnanje; izposojeno iz nem. Jammer
caihne vidio inu ta ista znajo ferahtati, taku ne bodo za to bessedo inu za to (enak pomen) (M. Snoj, Slovar jezika Janeza
pridigo marali, ni po ti jsti vprašali. Ampak ty brumni, kateri na takova ču- Svetokriškega).
dessa merkajo inu se nad temi istimi prestrašio, te iste si pusty ta GOSPUD 102. Mišljen sh, tj. ž.
priporočene biti inu trošta nje na tu narpriazniviši inu pravi: Kadar ony 103. Lk 5,26.
Christusa spoznajo, njegovo bessedo lubio inu bi ne hoteli radi od te iste
pasti, ni njo zatayti, taku se ony pred takovimi caihni, aku so ony lih nekaj 104. Mt 24,30.
strašni, se nejmaio bati ni prestrašiti. 105. Izpeljano iz nem. glagola prangen,
»Tadaj,« pravi Christus, »bodo ony vidili tiga človeka synu pridejoč v Ta prihod Christusov, kar pomeni na vpadljiv način se izpostavljati,
oblakih z veliko močjo inu častjo.«104 Tu bode enu drugu pranganje,105 koker po teh znamejnih. kazati v javnosti, blesteti, bogatiti se.
106. Nem. urteil; sodba.
kadar cessarij inu krajli noter vleko, zakaj tukaj bode ta cejli lufft poln ange- 107. Lk 21,28.
lov inu svetnikov, ty bodo svejtili svitleiši kakor tu sonce. Inu GOSPUD
Christus bode v srejdi mej nymi hodil inu bode s svojemi svetniki ta urtel106 čez
te ferdamnane rekal, kateri odzdolai na zemli, per Hudiču bodo stali, trepe-
tali inu se tressli.
»Kadar uže (pravi Christus) le-tu se začne goditi, taku gledajte gori inu Ty ludie se ne imajo
vzdignite vaše glave, bodite vesseli inu dobre vole, zakaj onu mora taku jiti.«107 pustit tem znameinjom
More li se ta svejt rezbiti, taku more poprej pokati, sicer ne more en takov strašiti.
B velik
39
Tu znameinje na teh človekih jest cilu štemam, de smo je my doživejli, Človeska znameinja. (nadaljevanje s prejšnje strani)
zakaj h takovimu je ta papež s svojo pridigo silnu pomagal, de so ta brumna teylen und vile Sonnen gesehen werden.«
serca vissoku bila prestrašena, zatu ker se je pridigovalu, koku en velik smert (Haußpostil D. Martin Luther, Nürnberg 1544, IV–V.)
ni greih je onu nikar prov se izpovedati, moliti, postiti, maše poslušati inu Prevod: »In v teh dvajsetih letih, ki so za nami, smo
timu glih. V takovim prestrašeinju nihče nej vejdil, kam poit, zakaj ta pravi, videli veliko čudnih reči, katere so vse neobičajne
tu odpusčanje teh greihov skuzi Christusa je bil zginil. Natu ie bilu enu taku in nenavadne. Kakor da bi mavrica okoli sonca šla,
martrajne zdaj z le-temi, zdaj z drugimi delli, de jest verujem, de tu ta sonce se deli in videlo se je veliko sonc.« Verjetno
nervegš i jamer101 inu reva na zemli bila, kakor sim jest sam nih veliku vidil, je šlo za napako v tisku, saj je malo verjetno, da je
kateri takove serčne žalosti inu prestrašeinja neiso mogli preterpejti inu so v Trubar namenoma spuščal besede »zwenzig oder
cagainje padli pred velikim strahum inu prestrašeinjom, kir si neiso vupali dreyzig« oziroma njuni inačici v rimskih številkah.
obstati pred Božjo sodbo, zakaj tjakaj nas so gnali tiga papeža pridige zh102 Papežova pridiga Poznejši ponatisi namreč sledijo izdaji iz leta 1544,
močjo, de bi se my pred Christusom, tem rihtarjem, do smerti imejli bati. Iest je te ludy prestrašila. bolje so opisani tudi astronomski fenomeni. Za
primerjavo iz wittenberške izdaje postile leta 1552,
sim tudi eden bil, se nejsim mogel h Cristusu, kakor k enimu ostrimu rihtar- kjer je izvirni Luthrov tekst (vsaj) v tej pasaži precej
ju, ništer dobriga zanesti, sim za tiga volo na Divico Mario klical, de bi ona obogaten in pri razlagi astronomskih fenomenih
hotela meni poleg stati inu pruti takovimu rihtarju mogo pomočnica biti. že specifičnejši: »Wie man denn in den nehern xx.
Zakaj tukaj nej nihče drugači vejdil, Christusa smo my bily zgubili inu smo oder xxx. jaren viel wunderlicher, seltzamer gesicht
spoznali, de smo hudi lotri bily, tukaj nejso drigači znali, temuč se bati inu und zeichen hin und wider gesehen hat, als viel
pred tem rihtarjem se prestrašiti. Za tiga volo jest štemam, takovu znameinje Ta znameinja seltzamer Regenbogen und ander zeihen, Creuz,
je ta vegši deil mimu. Ravnu kakor je zatu deržim, ta vegši dejl teh drugih so se ta vekši deil zwo oder drey Sonnen, Stern schiessen, Cometen
znamein na nebi so se tudi uže zgodila. Aku so pak lih še nekatera več od zgudila. auff ein ander folgend, fewrigen Himmel, blutrote
Sonnen, etlicher zeit und tage an einander, one das,
zadaj, taku se onu vsaj vsak dan more pergoditi, de ona tudi prideo. My pak so noch teglich geschehen kan.« (Martin Luthers
zatu nejmamo nehati se pruti le-timu dnevi taku perpraviti, kakor ta Hauspostille, Wittemberg 1552, 12.) Prevod: »Kakor
GOSPUD odzdolaj bode vučil. smo videli veliko čudežev v naslednjih dvajsetih
Na koncu melda ta GOSPUD še od eniga prestrašenja inu pravi: »Ty Ty brumni se boje ali tridesetih letih, tu in tam nenavadnih izrazov
ludie bodo sahnili pred strahom inu pred čakainjem teh ričy, katere imajo pred caihni. in znakov, kot veliko nenavadnih mavric in drugih
znakov, sledili so eden drugemu križ, dva ali tri
na zemlo priti.«103 Le-tukaj on govori od eniga druziha strahu, kateri je en sonca, streljanje zvezd, kometi, precej časa in dni
siln, velik strah inu od tod on pride, de se ty človeki pred temi caihni tiga zaporedoma ognjeno nebo, krvavo rdeče sonce,
sodniga dne bodo bali. Takovi neiso pregreišni, neverni ludje, temuč brez tistega, kar dnevno videvamo.« Pasaža v
brumn i inu bogaboječi. Za tiga volo ony to opominanje s temi caihni gori jenski izdaji 1559 se ujema z nürnberško leta 1544.
vzamejo, kateru ty neverni fray žihru ferahtajo, zatu de se ony zde, tako- Obsežnejša in zahtevnejša primerjalna tekstna
vih caihnov se je poprej veliku zgudilu inu je vener ta sodni dan vuni ostal. kritika (ugotavljanje tiskarskih napak, katerih
Puste za tiga volo danas le-tu, jutri enu drugu znameinje inu opominanje interpret Trubar ni nujno prenašal v slovensko
mimu šumejti inu ostaneo leitas kakor lani inu danas kakor včeraj prez prevodno besedilo) bi morda pripeljala do
vsiga pobulšanja inu se cilu ništer ne kumrajo, koku onu s teim sodnim natančnejše genealoške tekstne določitve izdaj(e)
dnem pojde. postil(e), iz katere je črpal Trubar.
Takove pregrešne žihre ludy pusty ta GOSPUD jiti. Zakaj kadar ony 101. Stok, tarnanje; izposojeno iz nem. Jammer
caihne vidio inu ta ista znajo ferahtati, taku ne bodo za to bessedo inu za to (enak pomen) (M. Snoj, Slovar jezika Janeza
pridigo marali, ni po ti jsti vprašali. Ampak ty brumni, kateri na takova ču- Svetokriškega).
dessa merkajo inu se nad temi istimi prestrašio, te iste si pusty ta GOSPUD 102. Mišljen sh, tj. ž.
priporočene biti inu trošta nje na tu narpriazniviši inu pravi: Kadar ony 103. Lk 5,26.
Christusa spoznajo, njegovo bessedo lubio inu bi ne hoteli radi od te iste
pasti, ni njo zatayti, taku se ony pred takovimi caihni, aku so ony lih nekaj 104. Mt 24,30.
strašni, se nejmaio bati ni prestrašiti. 105. Izpeljano iz nem. glagola prangen,
»Tadaj,« pravi Christus, »bodo ony vidili tiga človeka synu pridejoč v Ta prihod Christusov, kar pomeni na vpadljiv način se izpostavljati,
oblakih z veliko močjo inu častjo.«104 Tu bode enu drugu pranganje,105 koker po teh znamejnih. kazati v javnosti, blesteti, bogatiti se.
106. Nem. urteil; sodba.
kadar cessarij inu krajli noter vleko, zakaj tukaj bode ta cejli lufft poln ange- 107. Lk 21,28.
lov inu svetnikov, ty bodo svejtili svitleiši kakor tu sonce. Inu GOSPUD
Christus bode v srejdi mej nymi hodil inu bode s svojemi svetniki ta urtel106 čez
te ferdamnane rekal, kateri odzdolai na zemli, per Hudiču bodo stali, trepe-
tali inu se tressli.
»Kadar uže (pravi Christus) le-tu se začne goditi, taku gledajte gori inu Ty ludie se ne imajo
vzdignite vaše glave, bodite vesseli inu dobre vole, zakaj onu mora taku jiti.«107 pustit tem znameinjom
More li se ta svejt rezbiti, taku more poprej pokati, sicer ne more en takov strašiti.
B velik
39
