Page 38 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 38
91. Lk 21,21–22. Teh apostolov Izlaga tiga evangelia
92. Mt 24,29. vprašanje.
Rešturainje Takovu so ty Iudje dobru vejdili inu so je bilij iz lastniga izkušeinja se
93. Zmožni, sposobni, spretni, pripravni (Matija Ieruzalema. navučili. Za tiga volo pridejo le-tukaj ti apostoli k GOSPUDU Christusu inu
Kastelec in Gregor Vorenc, Slovensko-latinski slovar). Ta sodni dan. ga vprašajo: Kaj za znameinja pred tem rezvaleniem Ieruzalema inu pred
Caihni ali znameinia koncom tiga svita bodo prišla, prejden se tu večnu krajlestvu Christusevu
94. Nem. Scherz; šala. na sonci so po naturi začne?
95. Mt 24,6. inu zuper naturo.
Od tiga šturainja inu rezvaleinja Ieruzalema uže odgovory nym ta
96. Sijaj. Izposojeno iz nem. schein (sijaj, svetloba). Šumenje teh vod. GOSPUD le-tukaj: »Kadar ony bodo vidili, de bode ena voiska okuli Ieruza-
97. Avtor ima v mislih astronomsko predvidljivost lema semkaj legla, taku ony imajo vejditi, de ta konec nej deleč. Da nym za
tiga volo le-ta svit: Ony se imajo iz dežele vzdigniti inu na te hribe beižati,
sončevega in luninega mrka. V srednji Evropi, zakai tukai ne bode obene gnade, onu more ta iudovsčina pusta puščena biti.«91
natančneje na dunajski univerzi, je bila tedaj v
veljavi Ptolomejeva teorija planetov (tj. sonce, Taku vuči on nje od sodniga dne tudi inu pravi: »Kadar vy bote zna
planeti in zvezde se vrtijo okoli Zemlje), katero meinja vidili na sonci, na luni, na zvezdah,92 na murju inu vodi, na človekih inu
sta na podlagi opazovanj predelala Georg von na nebessih, kadar se tu (pravi on) bode začeinalu (zakaj onu se nejma taku
dolgu čakati noter, de bi mejnili, onu je uže vse vun ali onu se je timu glih
Peuerbach (1423–1461) in njegov bavarski poprej tudi vidilu). Tedai bodite fermi,93 čuite inu si tiga ne pustite s takovimi
učenec, čudežni otrok Regiomontanus (Johannes znameinji eno šalo ali šerc94 biti, zakai onu so gvišna znameinja, de je ta sodni
dan zdai pred davrmi.«
Müller von Königsberg,1436–1476). Skupaj sta
leta 1457 opazovala lunin mrk, ki pa se je pojavil Le-tukai je uže tu vprašainje, aku se takova znameinja vsa pred sodnim
osem minut pred napovedjo po dotedaj najbolj dnem bodo zgodila. Ali po takovim se nejma vprašati, zakai ta GOSPUD
točnih Alfonzovih tablicah iz 13. stoletja. Rezultat pravi: »Kadar se le-tu začne goditi, taku se ima na tu istu gledati.«95 Za tiga
volo jest verujem, de se nekotera inu lahko ta vegša znameinja potler bodo
opazovanja je bila sestava nove tabele mrkov zgodila, ravnu tedaj, kadar ta sodni dan zdai bode noter šel, zatu my imamo
(Tabulae ecclipsium, 1459). Peuerbachovo in na tem zadosti imeiti, de ta GOSPUD vučij, gdi se imajo takova znameinja
gledati inu čakati, zlasti na nebi, sonci, luni inu zvezdah inu na teh človekih
Regiomontanovo teorijo je kasneje v Krakovu inu na murju. Kadar se uže nekatera teh istih vidio, taku se imamo na takov
poslušal Nikolaj Kopernik (1473–1543), na prihod perpraviti inu niker čakati, dokler bi se ona vsa zgudila, zakai my bi
sicer mogli pernagleni biti.
Dunaju pa Andrej Perlah (1490–1551). Slednji je
ob izdatnem mecenstvu takratnega dunajskega Na tem sonci inu luni se zgode dvuja znameinja, nerpervič, de ona svoj
škofa Jurija Slatkonje izdajal almanahe (efemeride) šain96 ali svitlobo zgube. Takovu, aku onu lih nej čudnu inu je po naturi (zakai
o astronomiji ter prepisoval dela predhodnikov onu se more iz kunšti gvišnu poprej vejditi, preden se onu zgody),97 taku je tu
vsaj enu znameinje, kakor tu Christus sam očitu izlaga v tem evangelistu s.
(Perlahova dela so dostopna na Europeani). K Matevžu. Ampak raven le-tiga mogo na sonci tudi takova znameinja se zgo-
astronomiji, ki je (tedaj) predstavljala zmožnost diti, katera se ne mogo poprej vejditi, temuč ona se naglu pergode inu semkai
»preroškosti«, so se ob kriznih dogodkih zatekali prido zuper vso kunšt ter pratik, kakor tu merkneinje h timu čassu, kadar je
tudi na tamkajšnjem dvoru Maksimilijana I. V dobi Christus na križi vissil. Zakai ta kunšt deržy v sebi, de tu merkneinje na son-
ci se more zgoditi v začetku te lunæ, kadar se ta mesec začne inu ta luna no-
turških obleganj Dunaja (1531) je Perlah izdal va postane.98 Kadar se onu pag zgody v polni luni, kakor ta isti krat, ali na
latinski (kasneje še nemški) spis o vplivu sončevega enim drugim dnevi v luni, taku tu istu nej po naturi. Zatu je takovu merkne-
nje enu sussebnu veliku čudu bilu. Aku my uže timu glih nejsmo vidili, taku
in luninega mrka (nemška izdaja dostopna na: se vsaj more onu cilu skoraj zgoditi inu my smo le-tu lejtu, ker je minilu,
http://digital.slub-dresden.de/werkansicht/ veliku druzih čudnih ričy vidili, kateru je vse nenavadnu inu čudnu, kakor de
bi ena mavra okuli sonca imejla ijti, de se tu sonce dily inu veliku sonc bode
dlf/3040/1/) (St. Južnič, Astronomija na Slovenskem videnu99 etc. Taku nej neverujoče, de je timu glih tudi nekaj od zadaj, kateri-
in slovenski astronomi na tujem (12.–21.stoletje), ga my poprej neismo vidili. Zatu imamo my uže zadosti opominanja na son-
Ljubljana 2007, 23). cu, de bi nejmejli žihri biti, temuč tiga srečniga inu izveličanskiga prihoda
našiga GOSPUDA Christusa čakati.
98. Najverjetneje prvi znani popis sončevega mrka
v slovenskem jeziku. Ta druga znameinja, od katerih Christus le-tukaj melda,100 so tu veliku
šumeinje teh vod, de se onu zloby, kakor de bi hotelu vse poginiti. Zakaj
99. Luther opiše optični pojav, imenovan parhelij ravnu kakor en človik, kadar on po naturi ima umrejti, bode nerpervič bolan,
(pasonce), pri katerem nastanejo svetle točke na zadoby eno merzlico, žlizo ali drugo bolezan, takovu vse so znameinja, de on
nebu (mavrica), pogosto na svetlečem obroču okoli ima umreti, taku bode ta svejt tudi lih bolan, de se nebu, sonce, luna, zvezde,
sonca. Upodobitev treh sonc je Luther morda lahko človeki, vode inu vse se bode gibalu, zvijalu inu hudu počutilu, prejden onu
cilu bode konec vzelu.
videl v Nürnberški kroniki Hartmanna Schedela
(1440–1514), izdani leta 1493. Pojav treh sonc Tu
so v starem veku opisovali že Aristotel in Arat pri
Grkih ter Ciceron in Seneka pri Rimljanih. Parhelij
naj bi tudi pripomogel k zmagi yorkistov v vojni
med belo in rdečo vrtnico v Angliji, saj naj bi tri
sonca, ki so predstavljala tri sinove kasnejšega
kralja Edvarda VI., prestrašila vojsko Lancastrov in
odločila bitko leta 1461. Potek slednje (vključno s
tremi sonci) je dramatiziral William Shakespeare v
tretjem delu Kralja Henrika VI. Prvi izčrpnejši opis
parhelija (podoben Luthrovemu) poda leta 1534
začetnik hutteritov Jacob Hutter, ki ga je gledal v
kraju Hustopeče na Moravskem leto poprej. Hkrati
omenjeni opis tudi razkriva, iz katere tedanje
nemške izdaje Hišne postile je črpal Trubar. To sta
verjetno bili bodisi augsburška izdaja leta 1545
bodisi nürnberška iz leta 1549, morda ponatisi
slednje iz let 1554, 1561 ali 1564, saj je v njej tedaj
neznani parhelij opisan takole: »Und wir haben
dise jar uber vil andere wunderliche dinge gesehen,
welches alles ungewönlich unt seltzam ist. Als das
ein Regenbog umb die Sonne gehen sol, das die
Sonne sich gleich teylen und vil Sonnen gesehen
werden.« (Haußpostil D. Martin Luthers uber die
Sontags und der fürnembsten Fest Euangelia durch
das gantze Jar, Augsburg 1545, V; n. d., Nürnberg
1549, VI; n. d., Nürnberg 1552, V; n. d., Nürnberg
1561, VI; Nürnberg 1564, VI). Prevod: »In v tem letu,
ki je za nami, smo videli veliko čudnih reči, katere so
vse neobičajne in nenavadne. Kakor da bi mavrica
okoli sonca šla, sonce se deli in videlo se je veliko
sonc.« V nürnberški izdaji leta 1544, ki jo je Luther
še dočakal, je omenjena pasaža zapisana nekoliko
drugače: »Und wir haben dise zwentzig jar uber vil
ander wunderlichs dings gesehen, welches alles
ungewönlich und seltzam ist. Als das ein Regenbog
umb die Sonne gehen sol, das die Son[n] sich gleich
(nadaljevanje na naslednji strani)
100. Melden; govori, razglaša.
38
92. Mt 24,29. vprašanje.
Rešturainje Takovu so ty Iudje dobru vejdili inu so je bilij iz lastniga izkušeinja se
93. Zmožni, sposobni, spretni, pripravni (Matija Ieruzalema. navučili. Za tiga volo pridejo le-tukaj ti apostoli k GOSPUDU Christusu inu
Kastelec in Gregor Vorenc, Slovensko-latinski slovar). Ta sodni dan. ga vprašajo: Kaj za znameinja pred tem rezvaleniem Ieruzalema inu pred
Caihni ali znameinia koncom tiga svita bodo prišla, prejden se tu večnu krajlestvu Christusevu
94. Nem. Scherz; šala. na sonci so po naturi začne?
95. Mt 24,6. inu zuper naturo.
Od tiga šturainja inu rezvaleinja Ieruzalema uže odgovory nym ta
96. Sijaj. Izposojeno iz nem. schein (sijaj, svetloba). Šumenje teh vod. GOSPUD le-tukaj: »Kadar ony bodo vidili, de bode ena voiska okuli Ieruza-
97. Avtor ima v mislih astronomsko predvidljivost lema semkaj legla, taku ony imajo vejditi, de ta konec nej deleč. Da nym za
tiga volo le-ta svit: Ony se imajo iz dežele vzdigniti inu na te hribe beižati,
sončevega in luninega mrka. V srednji Evropi, zakai tukai ne bode obene gnade, onu more ta iudovsčina pusta puščena biti.«91
natančneje na dunajski univerzi, je bila tedaj v
veljavi Ptolomejeva teorija planetov (tj. sonce, Taku vuči on nje od sodniga dne tudi inu pravi: »Kadar vy bote zna
planeti in zvezde se vrtijo okoli Zemlje), katero meinja vidili na sonci, na luni, na zvezdah,92 na murju inu vodi, na človekih inu
sta na podlagi opazovanj predelala Georg von na nebessih, kadar se tu (pravi on) bode začeinalu (zakaj onu se nejma taku
dolgu čakati noter, de bi mejnili, onu je uže vse vun ali onu se je timu glih
Peuerbach (1423–1461) in njegov bavarski poprej tudi vidilu). Tedai bodite fermi,93 čuite inu si tiga ne pustite s takovimi
učenec, čudežni otrok Regiomontanus (Johannes znameinji eno šalo ali šerc94 biti, zakai onu so gvišna znameinja, de je ta sodni
dan zdai pred davrmi.«
Müller von Königsberg,1436–1476). Skupaj sta
leta 1457 opazovala lunin mrk, ki pa se je pojavil Le-tukai je uže tu vprašainje, aku se takova znameinja vsa pred sodnim
osem minut pred napovedjo po dotedaj najbolj dnem bodo zgodila. Ali po takovim se nejma vprašati, zakai ta GOSPUD
točnih Alfonzovih tablicah iz 13. stoletja. Rezultat pravi: »Kadar se le-tu začne goditi, taku se ima na tu istu gledati.«95 Za tiga
volo jest verujem, de se nekotera inu lahko ta vegša znameinja potler bodo
opazovanja je bila sestava nove tabele mrkov zgodila, ravnu tedaj, kadar ta sodni dan zdai bode noter šel, zatu my imamo
(Tabulae ecclipsium, 1459). Peuerbachovo in na tem zadosti imeiti, de ta GOSPUD vučij, gdi se imajo takova znameinja
gledati inu čakati, zlasti na nebi, sonci, luni inu zvezdah inu na teh človekih
Regiomontanovo teorijo je kasneje v Krakovu inu na murju. Kadar se uže nekatera teh istih vidio, taku se imamo na takov
poslušal Nikolaj Kopernik (1473–1543), na prihod perpraviti inu niker čakati, dokler bi se ona vsa zgudila, zakai my bi
sicer mogli pernagleni biti.
Dunaju pa Andrej Perlah (1490–1551). Slednji je
ob izdatnem mecenstvu takratnega dunajskega Na tem sonci inu luni se zgode dvuja znameinja, nerpervič, de ona svoj
škofa Jurija Slatkonje izdajal almanahe (efemeride) šain96 ali svitlobo zgube. Takovu, aku onu lih nej čudnu inu je po naturi (zakai
o astronomiji ter prepisoval dela predhodnikov onu se more iz kunšti gvišnu poprej vejditi, preden se onu zgody),97 taku je tu
vsaj enu znameinje, kakor tu Christus sam očitu izlaga v tem evangelistu s.
(Perlahova dela so dostopna na Europeani). K Matevžu. Ampak raven le-tiga mogo na sonci tudi takova znameinja se zgo-
astronomiji, ki je (tedaj) predstavljala zmožnost diti, katera se ne mogo poprej vejditi, temuč ona se naglu pergode inu semkai
»preroškosti«, so se ob kriznih dogodkih zatekali prido zuper vso kunšt ter pratik, kakor tu merkneinje h timu čassu, kadar je
tudi na tamkajšnjem dvoru Maksimilijana I. V dobi Christus na križi vissil. Zakai ta kunšt deržy v sebi, de tu merkneinje na son-
ci se more zgoditi v začetku te lunæ, kadar se ta mesec začne inu ta luna no-
turških obleganj Dunaja (1531) je Perlah izdal va postane.98 Kadar se onu pag zgody v polni luni, kakor ta isti krat, ali na
latinski (kasneje še nemški) spis o vplivu sončevega enim drugim dnevi v luni, taku tu istu nej po naturi. Zatu je takovu merkne-
nje enu sussebnu veliku čudu bilu. Aku my uže timu glih nejsmo vidili, taku
in luninega mrka (nemška izdaja dostopna na: se vsaj more onu cilu skoraj zgoditi inu my smo le-tu lejtu, ker je minilu,
http://digital.slub-dresden.de/werkansicht/ veliku druzih čudnih ričy vidili, kateru je vse nenavadnu inu čudnu, kakor de
bi ena mavra okuli sonca imejla ijti, de se tu sonce dily inu veliku sonc bode
dlf/3040/1/) (St. Južnič, Astronomija na Slovenskem videnu99 etc. Taku nej neverujoče, de je timu glih tudi nekaj od zadaj, kateri-
in slovenski astronomi na tujem (12.–21.stoletje), ga my poprej neismo vidili. Zatu imamo my uže zadosti opominanja na son-
Ljubljana 2007, 23). cu, de bi nejmejli žihri biti, temuč tiga srečniga inu izveličanskiga prihoda
našiga GOSPUDA Christusa čakati.
98. Najverjetneje prvi znani popis sončevega mrka
v slovenskem jeziku. Ta druga znameinja, od katerih Christus le-tukaj melda,100 so tu veliku
šumeinje teh vod, de se onu zloby, kakor de bi hotelu vse poginiti. Zakaj
99. Luther opiše optični pojav, imenovan parhelij ravnu kakor en človik, kadar on po naturi ima umrejti, bode nerpervič bolan,
(pasonce), pri katerem nastanejo svetle točke na zadoby eno merzlico, žlizo ali drugo bolezan, takovu vse so znameinja, de on
nebu (mavrica), pogosto na svetlečem obroču okoli ima umreti, taku bode ta svejt tudi lih bolan, de se nebu, sonce, luna, zvezde,
sonca. Upodobitev treh sonc je Luther morda lahko človeki, vode inu vse se bode gibalu, zvijalu inu hudu počutilu, prejden onu
cilu bode konec vzelu.
videl v Nürnberški kroniki Hartmanna Schedela
(1440–1514), izdani leta 1493. Pojav treh sonc Tu
so v starem veku opisovali že Aristotel in Arat pri
Grkih ter Ciceron in Seneka pri Rimljanih. Parhelij
naj bi tudi pripomogel k zmagi yorkistov v vojni
med belo in rdečo vrtnico v Angliji, saj naj bi tri
sonca, ki so predstavljala tri sinove kasnejšega
kralja Edvarda VI., prestrašila vojsko Lancastrov in
odločila bitko leta 1461. Potek slednje (vključno s
tremi sonci) je dramatiziral William Shakespeare v
tretjem delu Kralja Henrika VI. Prvi izčrpnejši opis
parhelija (podoben Luthrovemu) poda leta 1534
začetnik hutteritov Jacob Hutter, ki ga je gledal v
kraju Hustopeče na Moravskem leto poprej. Hkrati
omenjeni opis tudi razkriva, iz katere tedanje
nemške izdaje Hišne postile je črpal Trubar. To sta
verjetno bili bodisi augsburška izdaja leta 1545
bodisi nürnberška iz leta 1549, morda ponatisi
slednje iz let 1554, 1561 ali 1564, saj je v njej tedaj
neznani parhelij opisan takole: »Und wir haben
dise jar uber vil andere wunderliche dinge gesehen,
welches alles ungewönlich unt seltzam ist. Als das
ein Regenbog umb die Sonne gehen sol, das die
Sonne sich gleich teylen und vil Sonnen gesehen
werden.« (Haußpostil D. Martin Luthers uber die
Sontags und der fürnembsten Fest Euangelia durch
das gantze Jar, Augsburg 1545, V; n. d., Nürnberg
1549, VI; n. d., Nürnberg 1552, V; n. d., Nürnberg
1561, VI; Nürnberg 1564, VI). Prevod: »In v tem letu,
ki je za nami, smo videli veliko čudnih reči, katere so
vse neobičajne in nenavadne. Kakor da bi mavrica
okoli sonca šla, sonce se deli in videlo se je veliko
sonc.« V nürnberški izdaji leta 1544, ki jo je Luther
še dočakal, je omenjena pasaža zapisana nekoliko
drugače: »Und wir haben dise zwentzig jar uber vil
ander wunderlichs dings gesehen, welches alles
ungewönlich und seltzam ist. Als das ein Regenbog
umb die Sonne gehen sol, das die Son[n] sich gleich
(nadaljevanje na naslednji strani)
100. Melden; govori, razglaša.
38
