Page 290 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 290
pisma

cesarjem so revne in bogate, mlade in stare, može in žene neusmiljeno pomorili ali posilili in jih odpeljali v
ujetništvo. Kronisti pravijo, da so za to uničenje krivi le nezvestoba državljanov svojemu cesarju, ošabnost,
lakomnost in nesloga bogatih državljanov, kajti ti niso hoteli nuditi nobene pomoči in nasveta ali žrtvovati
denarja in premoženja za obrambo. In vendar je bilo takrat v Carigradu veliko denarja in premoženja,
vse to so potem Turki pobrali. Veliko podobnih primerov lahko najdemo v Sv. pismu, v kronikah, v
zgodovinskih poročilih in vsakdanjih izkušnjah.
Zato se sam in vsi zvesti cerkveni služabniki v imenu boga, obračamo na vaše milosti in gospostva z gorečo
prošnjo, resnim opominom in prijateljskim nasvetom, da nikar ne bodite le sami zase, z vsemi ljudmi
kolikor je mogoče v miru in slogi in ne izkazujte ter dokazujte v vseh stvareh vso zvestobo in ljubezen
prijateljem, temveč bodite tudi pacifisti, to je mirovniki, ustvarjalci, spodbudniki in zvesti pospeševalci
miru, kjerkoli se med gospodi, deželnimi stanovi ali podložniki pod vplivom hudiča, hudobnih ljudi,
blebetačev, lažnivcev ali zapeljevanja lastnega pohotnega mesa, prebuja sovraštvo, zavist in mržnja. Tako
boste z vsemi močmi, molitvami, prošnjami, opomini in naukom božje besede pravočasno odvrnili in
pogasili ta strašni ogenj, da ne bo prišlo do izbruha velikega požara, žalosti in bede, ki bi bili ljubljeni
domovini v časno in večno pogubo. V kolikor boste tako ravnali, boste otroci najvišjega, imenovali vas
bodo resnične očete domovine in vam izkazovali čast, vaši otroci in otrok otroci pa bodo blagoslovljeni,
kakor pravi Bog sam v Mt 5 in Ps 112.5 V kolikor pa kot glava in želodec ostalih udov naroda tega
ne storite, boste hkrati z drugimi pokončani, kakor če sta glava in želodec v telesu bolna, imata velike
bolečine, ni nobene prebave, sta zaničevana, brez moči in ne moreta ničesar storiti, tedaj bosta odmrla
in končala. To prispodobo in ta nauk omenja sv. Pavel v pismu Rimljanom 12; 1 Kor 12; Ef 4,6 rimski
modrijan pa je v nekem uporu v Rimu ljudstvo opozoril nanju. Premislite, moji dragi gospodje, kako
veliko milost in dobroto je vsemogočni iz milosti in zastonj, samo zaradi Kristusa, pred drugimi narodi
izkazal vam, Kranjcem, ko vam daje v tako čisti obliki oznanjati sv. zveličavni evangelij, deliti in sprejemati
sv. zakramente, svobodno in javno opravljati vaše molitve in vso bogoslužje, s čimer je mnogim dušam
ohranjeno večno življenje, pa čeprav hudič in antikrist divjata proti temu, besnita in zvijačno kujeta
napade in hudobijo. Tudi v tem, o čemer sem pred leti govoril v nemškem predgovoru slovenskega
psalterja in sedaj v novi knjižici, ki bo natisnjena v nekaj dneh,7 kjer razpravljam o gosposki, službah
in poklicu, se kaže velika milost božja, moč in delo Svetega Duha. Namreč, da so vsa gospoda, vitezi
in plemstvo, tudi večji del razumnega meščanstva s svojimi ženami, sinovi in hčerami, kar se religije
in in prave krčanske vere tiče, v celi kneževini Kranjski že tako dolgo in še bodo tako enotni, enakega
prepričanja, razmišljanja in volje. Enako tudi med pridigarji, česar ni mogoče najti in se ne dogaja v
nobeni kneževini, niti v tej würtemberški ali drugih cesarskih mestih.V vseh kneževinah in cesarskih

5 Trubar misli na govor na gori (Mt 5,1–12 in psalm 111/112).
6 Natančneje Rim 12,4–5; 1 Kor 12,12–25; Ef 4,16.
7 Knjižica je obširni Catechismus z dvejma izlagama 1575.

290
   285   286   287   288   289   290   291   292   293   294   295