Page 289 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 289
pisma
Augsburgu, v dobrih zlatih tolarjih posodil in izročil sto goldinarjev. Z njimi sem povsem dozidal svojo
hišo in dokupil zapuščen vinograd. Obljubil pa sem, da mu teh sto goldinarjev skupaj z obrestmi vrnem
v dveh letih. Vendar zaradi velike in dolgotrajne draginje in velikih vsakodnevnih izdatkov, svoji hčerki
sem za poročno darilo dal sto goldinarjev,3 sinovoma za obleko in enemu za magisterij,4 v svojih treh
dolgotrajnih in smrtnih boleznih pa porabil veliko denarja, omenjenega dolga doslej nisem mogel
poravnati. Ker pa sem dobremu gospodu Klausu pred dvema letoma, ko je bil osebno pri meni, z besedami
ustno in potem še z obveznicami obljubil, da bom v tem letu hvaležno, vendar brez obresti (te mu bom
poravnal tri dni po sodnem dnevu) vrnil dolg, zato moja ponižna in iskrena prošnja vašim milostnim
in naklonjenim gospostvom, da glede moje provozije, namreč sto tolarjev, ki bo zapadla zadnjega junija,
naročite vašemu gospodu blagajniku ali knjigovodji, da jih proti moji pobotnici nakaže gospodu Juriji
Seyerleju. Ta bo na podlagi mojih obveznic po zanesljivem slu omenjenemu gospodu Klausu na Dunaju
izročil sto goldinarjev, ostalih šestnajst goldinarjev in štirideset krajcarjev pa bo dal in povrnil gospodu
Andreju Marschallu, krznarju in meščanu v Ljubljani, ki mi je pustil toliko denarja. Kristus, Gospod, naj to
dobro delo povrne v tem in onem življenju, amen.
Poleg tega vašim milostim in gospostvom po dobrem, iskrenem in krščanskem prepričanju sporočam,
da mi je ugleden in pobožen kristjan, ki Kranjcem želi vse dobro, pisal in potožil, da bo v deželi Kranjski
zaradi omalovaževanja božje besede, med gospodo in deželani visokega in nizkega stanu prevladala
prekleta needinost (to so njegove besede). Te hude vesti so me močno vznemirile in me mučijo veliko bolj
kakor moje raznovrstne in dolgotrajne telesne bolečine, ki jih trpim od oktobra. Kajti zavist, sovraštvo,
hudobija, ošabnost, napuh, objestnost, častihlepnost in pohlep po denarju, ki prihajajo od hudiča in iz
naše pokvarjene narave, so zanesljiva znamenja, predhodniki in glasniki propada ter pokvarjenosti naše
domovine. Na tak način prihaja tudi uničenje in poguba nad božjo Cerkev, njeni sovražniki, brezbožni
papežniki pa jo blatijo in obrekujejo. Resnični člani božje Cerkve so vznemirjeni, trpijo preganjanje
in so obupani, njihovi sovražniki pa se zaradi tega veselijo in se čutijo potrjene in okrepljene v svoji
antikristovski drži, tako da nas bodo še z večjo vnemo in veseljem kot doslej preganjali. Našega ljubega
Gospoda in Odrešenika besede in prerokbe, prav tako govori in misli učenih in častitljivih poganov,
rimskih državljanov, kot je, na primer, Salus, napovedujejo, da bodo kraljestva, dežele, mesta, domovi in
prav tako cerkve, ki so needine, razdejani in uničeni. To ne bo izostalo ali se izkazalo kot laž, temveč se bo
gotovo zgodilo. Pred tisoč leti je sv. Krizostom, škof v Carigradu, zoper takšno needinost, napuh, ošabnost,
lakomnost, sebičnost, brezskrbnost in poltenost oblastnikov in državljanov, kar se dogaja tudi sedaj,
odločno, ognjevito in nenehno pridigal ter spisal več knjig, v katerih je grozil in prerokoval, da bodo zaradi
tega pokončani. Vendar se niso poboljšali, dokler jih po nekaj sto letih niso zajeli Turki. Hkrati z njihovim
3 Verjetno se je hči Magdalena poročila z J. Dalmatinom in se preselila v Ljubljano, vsekakor pred 22. aprilom 1573. Gl. Elze,
Briefe, 517 (op. 2). Gl. Fr. Kidrič, n. d.
4 Sin Primož je magistriral 5. avgusta 1573. Gl. Elze, Briefe (op. 3). SBL XIII, 205.
289
Augsburgu, v dobrih zlatih tolarjih posodil in izročil sto goldinarjev. Z njimi sem povsem dozidal svojo
hišo in dokupil zapuščen vinograd. Obljubil pa sem, da mu teh sto goldinarjev skupaj z obrestmi vrnem
v dveh letih. Vendar zaradi velike in dolgotrajne draginje in velikih vsakodnevnih izdatkov, svoji hčerki
sem za poročno darilo dal sto goldinarjev,3 sinovoma za obleko in enemu za magisterij,4 v svojih treh
dolgotrajnih in smrtnih boleznih pa porabil veliko denarja, omenjenega dolga doslej nisem mogel
poravnati. Ker pa sem dobremu gospodu Klausu pred dvema letoma, ko je bil osebno pri meni, z besedami
ustno in potem še z obveznicami obljubil, da bom v tem letu hvaležno, vendar brez obresti (te mu bom
poravnal tri dni po sodnem dnevu) vrnil dolg, zato moja ponižna in iskrena prošnja vašim milostnim
in naklonjenim gospostvom, da glede moje provozije, namreč sto tolarjev, ki bo zapadla zadnjega junija,
naročite vašemu gospodu blagajniku ali knjigovodji, da jih proti moji pobotnici nakaže gospodu Juriji
Seyerleju. Ta bo na podlagi mojih obveznic po zanesljivem slu omenjenemu gospodu Klausu na Dunaju
izročil sto goldinarjev, ostalih šestnajst goldinarjev in štirideset krajcarjev pa bo dal in povrnil gospodu
Andreju Marschallu, krznarju in meščanu v Ljubljani, ki mi je pustil toliko denarja. Kristus, Gospod, naj to
dobro delo povrne v tem in onem življenju, amen.
Poleg tega vašim milostim in gospostvom po dobrem, iskrenem in krščanskem prepričanju sporočam,
da mi je ugleden in pobožen kristjan, ki Kranjcem želi vse dobro, pisal in potožil, da bo v deželi Kranjski
zaradi omalovaževanja božje besede, med gospodo in deželani visokega in nizkega stanu prevladala
prekleta needinost (to so njegove besede). Te hude vesti so me močno vznemirile in me mučijo veliko bolj
kakor moje raznovrstne in dolgotrajne telesne bolečine, ki jih trpim od oktobra. Kajti zavist, sovraštvo,
hudobija, ošabnost, napuh, objestnost, častihlepnost in pohlep po denarju, ki prihajajo od hudiča in iz
naše pokvarjene narave, so zanesljiva znamenja, predhodniki in glasniki propada ter pokvarjenosti naše
domovine. Na tak način prihaja tudi uničenje in poguba nad božjo Cerkev, njeni sovražniki, brezbožni
papežniki pa jo blatijo in obrekujejo. Resnični člani božje Cerkve so vznemirjeni, trpijo preganjanje
in so obupani, njihovi sovražniki pa se zaradi tega veselijo in se čutijo potrjene in okrepljene v svoji
antikristovski drži, tako da nas bodo še z večjo vnemo in veseljem kot doslej preganjali. Našega ljubega
Gospoda in Odrešenika besede in prerokbe, prav tako govori in misli učenih in častitljivih poganov,
rimskih državljanov, kot je, na primer, Salus, napovedujejo, da bodo kraljestva, dežele, mesta, domovi in
prav tako cerkve, ki so needine, razdejani in uničeni. To ne bo izostalo ali se izkazalo kot laž, temveč se bo
gotovo zgodilo. Pred tisoč leti je sv. Krizostom, škof v Carigradu, zoper takšno needinost, napuh, ošabnost,
lakomnost, sebičnost, brezskrbnost in poltenost oblastnikov in državljanov, kar se dogaja tudi sedaj,
odločno, ognjevito in nenehno pridigal ter spisal več knjig, v katerih je grozil in prerokoval, da bodo zaradi
tega pokončani. Vendar se niso poboljšali, dokler jih po nekaj sto letih niso zajeli Turki. Hkrati z njihovim
3 Verjetno se je hči Magdalena poročila z J. Dalmatinom in se preselila v Ljubljano, vsekakor pred 22. aprilom 1573. Gl. Elze,
Briefe, 517 (op. 2). Gl. Fr. Kidrič, n. d.
4 Sin Primož je magistriral 5. avgusta 1573. Gl. Elze, Briefe (op. 3). SBL XIII, 205.
289
