Page 107 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 107
pisma
Za dokončanje celotnega dela pa sem ob vseh ostalih težavah, ko sem se ponovno vračal v kneževino
württemberško, pripeljal s seboj v Urach dva uskoška duhovnika grške veroizpovedi2 (izmed katerih je
bil eden rojen in vzgojen v Srbiji, drugi pa v Bosni in imata pri sebi nekaj pisanih odlomkov nove zaveze
v hrvaški in cirilski pisavi). Pomagala sta pri lektoriranju katekizma, sedaj pa z mojima pomočnikoma
opravljata korekturo evangelistov, ki jih bomo že jutri (če Bog da) začeli tiskati.
To sem hotel vašemu kraljevemu veličanstvu najponižneje sporočiti in pisati, da bi ne dvomilo o tem, da
se bo naše omenjeno novo, težko, potrebno in pobožno delo s hrvaškim tiskom nadaljevalo ter utrdilo, kar
bo vaše kraljevo veličanstvo (brez dvoma) tudi iz priloženega pisma gospoda Ungnada3 (našega zvestega
in prizadevnega pospeševalca, zaščitnika in zakladnika tega dela) najmilostneje izvedelo in o tem prejelo
obširnejše poročilo poleg ponižne zahvale za darežljivost in obilno izkazano pomoč vašega veličanstva.
Pri tem, milostljivi kralj in gospod, vašemu kraljevemu veličanstvu ne morem prikriti, da sem danes
iz dežele Kranjske v roke dobil pisanje, ki pravi, kako so tamkajšnji duhovniki in menihi od rimsko
cesarskega veličanstva izsilili ukaz,4 da iz mesta in dežele5 odstranijo in preženejo pridigarja, mojega
pomočnika v Kranju, kar bi povzročilo in prineslo (žal) ne samo zvestim, poslušnim in dobrosrčnim
kristjanom vseh stanov na Kranjskem in meni veliko srčno žalost in znatno škodo za pravo božjo službo,
molitve in vsakršno pobožnost vsej deželi, temveč bi spoštljivo omenjeno rimsko cesarsko veličanstvo
obudilo tudi znatno nejevoljo, nelagodnost in nasprotovanje pri vseh evangeličanskih volilnih knezih
in knezih pa tudi pri drugih državnih stanovih. Zakaj vsi volilni knezi in knezi pa tudi mnoga cesarska
mesta (v katerih pridigarji večkrat javno molijo za kranjsko cerkev) prav dobro vedo za moje prevajanje
in delovanje na Kranjskem, pa tudi, da sem tukaj začel razlagati in širiti vero po nauku augsburške
veroizpovedi, česar so se vsi zlasti pa moj milostni gospod in deželni knez württemberški močno
razveselili.
Zaradi tega prosim vaše kraljevo veličanstvo, naj milostno ponudi pomoč ubogim Kranjcem, da bodo
skupaj s svojimi predikanti lahko, v miru pred menihi in duhovniki, vztrajali pri sprejeti pravi krščanski
veroizpovedi. Kajti skoraj vsi duhovniki in menihi v deželi Kranjski (kakor povsod drugod) so take vrste,
lastnosti in časti kakor Polidor,6 ljubljanski prošt (vsemogočni naj mi odpusti takšno govorjenje, tudi vaše
2 Uskoška duhovnika sta bila Ivan Maleševac iz Srbije in Matija Popovič iz Bosne. Gl. Elze, Briefe, 141 (op. 2: Elze pravi, da je
Maleševac iz Bosne, Popovič pa Srb) M. Rupel popravlja po M. Murku, Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation,
1927, 16, da je bil Maleševac Srb, gl. M. Rupel, Primož Trubar, 128, 263.
3 Po Elzeju Ungnadovo pismo ni ohranjeno, zdi pa se, da bi utegnilo biti identično z Ungnadovim pismom kralju Maksimilijanu
22. oktobra 1561 (gl. I. Kostrenčič, 55 sl).
4 Ukaz ni ohranjen. Elze, Briefe, 142 (op. 4).
5 Pridigar je bil Gašper Rokavec. Njega je tožil škofu kranjski vikar (31. marca 1561), češ da je Rokavec v božičnem času delil
obhajilo 300 vernikom. Gl. Elze, Briefe, 142 (op. 5).
6 Polydor de Montagnana je bil prvotno vsaj navidezni Trubarjev prijatelj, pa se je spremenil v njegovega nasprotnika. Gl. Elze,
Briefe, 143 (op. 6), obširneje o njem isti, 118–120.
107
Za dokončanje celotnega dela pa sem ob vseh ostalih težavah, ko sem se ponovno vračal v kneževino
württemberško, pripeljal s seboj v Urach dva uskoška duhovnika grške veroizpovedi2 (izmed katerih je
bil eden rojen in vzgojen v Srbiji, drugi pa v Bosni in imata pri sebi nekaj pisanih odlomkov nove zaveze
v hrvaški in cirilski pisavi). Pomagala sta pri lektoriranju katekizma, sedaj pa z mojima pomočnikoma
opravljata korekturo evangelistov, ki jih bomo že jutri (če Bog da) začeli tiskati.
To sem hotel vašemu kraljevemu veličanstvu najponižneje sporočiti in pisati, da bi ne dvomilo o tem, da
se bo naše omenjeno novo, težko, potrebno in pobožno delo s hrvaškim tiskom nadaljevalo ter utrdilo, kar
bo vaše kraljevo veličanstvo (brez dvoma) tudi iz priloženega pisma gospoda Ungnada3 (našega zvestega
in prizadevnega pospeševalca, zaščitnika in zakladnika tega dela) najmilostneje izvedelo in o tem prejelo
obširnejše poročilo poleg ponižne zahvale za darežljivost in obilno izkazano pomoč vašega veličanstva.
Pri tem, milostljivi kralj in gospod, vašemu kraljevemu veličanstvu ne morem prikriti, da sem danes
iz dežele Kranjske v roke dobil pisanje, ki pravi, kako so tamkajšnji duhovniki in menihi od rimsko
cesarskega veličanstva izsilili ukaz,4 da iz mesta in dežele5 odstranijo in preženejo pridigarja, mojega
pomočnika v Kranju, kar bi povzročilo in prineslo (žal) ne samo zvestim, poslušnim in dobrosrčnim
kristjanom vseh stanov na Kranjskem in meni veliko srčno žalost in znatno škodo za pravo božjo službo,
molitve in vsakršno pobožnost vsej deželi, temveč bi spoštljivo omenjeno rimsko cesarsko veličanstvo
obudilo tudi znatno nejevoljo, nelagodnost in nasprotovanje pri vseh evangeličanskih volilnih knezih
in knezih pa tudi pri drugih državnih stanovih. Zakaj vsi volilni knezi in knezi pa tudi mnoga cesarska
mesta (v katerih pridigarji večkrat javno molijo za kranjsko cerkev) prav dobro vedo za moje prevajanje
in delovanje na Kranjskem, pa tudi, da sem tukaj začel razlagati in širiti vero po nauku augsburške
veroizpovedi, česar so se vsi zlasti pa moj milostni gospod in deželni knez württemberški močno
razveselili.
Zaradi tega prosim vaše kraljevo veličanstvo, naj milostno ponudi pomoč ubogim Kranjcem, da bodo
skupaj s svojimi predikanti lahko, v miru pred menihi in duhovniki, vztrajali pri sprejeti pravi krščanski
veroizpovedi. Kajti skoraj vsi duhovniki in menihi v deželi Kranjski (kakor povsod drugod) so take vrste,
lastnosti in časti kakor Polidor,6 ljubljanski prošt (vsemogočni naj mi odpusti takšno govorjenje, tudi vaše
2 Uskoška duhovnika sta bila Ivan Maleševac iz Srbije in Matija Popovič iz Bosne. Gl. Elze, Briefe, 141 (op. 2: Elze pravi, da je
Maleševac iz Bosne, Popovič pa Srb) M. Rupel popravlja po M. Murku, Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation,
1927, 16, da je bil Maleševac Srb, gl. M. Rupel, Primož Trubar, 128, 263.
3 Po Elzeju Ungnadovo pismo ni ohranjeno, zdi pa se, da bi utegnilo biti identično z Ungnadovim pismom kralju Maksimilijanu
22. oktobra 1561 (gl. I. Kostrenčič, 55 sl).
4 Ukaz ni ohranjen. Elze, Briefe, 142 (op. 4).
5 Pridigar je bil Gašper Rokavec. Njega je tožil škofu kranjski vikar (31. marca 1561), češ da je Rokavec v božičnem času delil
obhajilo 300 vernikom. Gl. Elze, Briefe, 142 (op. 5).
6 Polydor de Montagnana je bil prvotno vsaj navidezni Trubarjev prijatelj, pa se je spremenil v njegovega nasprotnika. Gl. Elze,
Briefe, 143 (op. 6), obširneje o njem isti, 118–120.
107
