Page 106 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 106
pisma
allso reden, auch, welle e. khö. mt. mir solches nicht jn vngnaden aufnemmen), dann sie verthädingen
offennliche abgötterey, leben jn aller vnczucht vnd fragen nicht darnach. was Gott allen menschen
verpotten habe. Wie dann auch diser zeit ain junges, vnczüchtiges weib fürgibt. wie daß die junckhfraw
Maria mit jre rede vnd well ain newe kirchen bey Oberburg auff ainem bühel haben, darczw jr dann von
thumb zu Laybach vnd anndern pfaffen geholffen, all so daß sie die sachen dahin gebracht, daß etlich
tausent menschen dahin wallfarten, groß gellt, vil vichs vnd claider daselbst opfern, dauon sie auch jr gut
nobis haben, aber laider das arme gemain völckhlin seer hart geergert vnd wider abgewendt würdet. Vnnd
das ist gewißlich die warhait. Es mögen auch e. khö. mt. sich deß bey den Chraynern vnd Vnder Steyrern
aigentlich erjnnern. Derwegen nochmals mein vnderthenigst bitt ist, e. khö. mt. wellen auch hierjnn
den gutherczigen Chraynern mit gnedigster fürderung des gottesworts vnd abstellung sollicher ergernus
bey der röm. kay. mt. höchstgedacht gnedigiste hilff beweisen vnnd thue ewer khö. mt. mich hiemit
vnderthenigst trewlich beuelhen. Datum Vrach, den 27-isten octobris anno dominj 1561.
E. khön. mt. vnderthänigster trewer caplan Primus Truber, pfarrer daselbst
Prevod
Presvetlemu, mogočnemu knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi
avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, gornje in spodnje šlezijskemu, mejnemu grofu moravskemu itd.,
grofu tirolskemu itd., svojemu milostljivemu gospodu.
Presvetli, mogočni kralj, milostni gospod. Vašemu kraljevemu veličanstvu so najprej zmeraj na voljo moje
najponižnejše, zveste in voljne usluge. Milostni kralj in gospod. Vašemu kraljevemu veličanstvu dajem
s tem v vsej ponižnosti pokorno na znanje: ko so me v preteklem poletju gospodje in deželni poslanci
poklicali v deželo Kranjsko – me sprejeli za svojega slovenskega in nemškega pridigarja ter sem v Ljubljani
in v nekaterih drugih krajih na Kranjskem deset tednov zaporedoma pridigal, imel obhajilo in tudi nekaj
duhovnikov pripravil do tega, da so opustili mašo in začeli pridigati resnico, česar se vsi stanovi, zlasti
pa devotus foemineus sexus (pobožno ženstvo) zelo veselijo, Boga od srca z rosnimi očmi slavijo in se
mu zahvaljujejo, da so to doživeli, slišali in užili – je med vsemi mojimi nujnimi opravili in skrbmi bila
še največja ta, da sem natanko poizvedel, ali so prevod, ortografija in črke našega novega hrvaškega in
cirilskega tiska čitljivi in razumljivi po vsej Hrvaški, Dalmaciji, Srbiji in Bosni. (Zato so tedaj tudi gospodje
in deželni poslanci na mojo prošnjo poslali nekaj slov z novimi hrvaškimi in cirilskimi spisi v Benetke k
tiskarjem hrvaškega in cirilskega tiska, prav tako tudi v Istro, Reko, Senj, Metliko in v druge kraje, da bi
lahko poizvedeli za učenimi in razumnimi osebami, izkušenimi v hrvaškem jeziku in pisanju, ter nekatere
med njimi povabili k nam v Ljubljano.) Tako sem po teh učenjakih in tiskarjih iz njih dopisov in ustnih
izjav spoznal in dognal, da je prevod v obeh spisih in tiskih pravilen, dober in vsem tistim, ki uporabljajo
ta dva jezika in pisavi, čitljiv in razumljiv. Za to bodi Bog nadvse zahvaljen.
106
allso reden, auch, welle e. khö. mt. mir solches nicht jn vngnaden aufnemmen), dann sie verthädingen
offennliche abgötterey, leben jn aller vnczucht vnd fragen nicht darnach. was Gott allen menschen
verpotten habe. Wie dann auch diser zeit ain junges, vnczüchtiges weib fürgibt. wie daß die junckhfraw
Maria mit jre rede vnd well ain newe kirchen bey Oberburg auff ainem bühel haben, darczw jr dann von
thumb zu Laybach vnd anndern pfaffen geholffen, all so daß sie die sachen dahin gebracht, daß etlich
tausent menschen dahin wallfarten, groß gellt, vil vichs vnd claider daselbst opfern, dauon sie auch jr gut
nobis haben, aber laider das arme gemain völckhlin seer hart geergert vnd wider abgewendt würdet. Vnnd
das ist gewißlich die warhait. Es mögen auch e. khö. mt. sich deß bey den Chraynern vnd Vnder Steyrern
aigentlich erjnnern. Derwegen nochmals mein vnderthenigst bitt ist, e. khö. mt. wellen auch hierjnn
den gutherczigen Chraynern mit gnedigster fürderung des gottesworts vnd abstellung sollicher ergernus
bey der röm. kay. mt. höchstgedacht gnedigiste hilff beweisen vnnd thue ewer khö. mt. mich hiemit
vnderthenigst trewlich beuelhen. Datum Vrach, den 27-isten octobris anno dominj 1561.
E. khön. mt. vnderthänigster trewer caplan Primus Truber, pfarrer daselbst
Prevod
Presvetlemu, mogočnemu knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi
avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, gornje in spodnje šlezijskemu, mejnemu grofu moravskemu itd.,
grofu tirolskemu itd., svojemu milostljivemu gospodu.
Presvetli, mogočni kralj, milostni gospod. Vašemu kraljevemu veličanstvu so najprej zmeraj na voljo moje
najponižnejše, zveste in voljne usluge. Milostni kralj in gospod. Vašemu kraljevemu veličanstvu dajem
s tem v vsej ponižnosti pokorno na znanje: ko so me v preteklem poletju gospodje in deželni poslanci
poklicali v deželo Kranjsko – me sprejeli za svojega slovenskega in nemškega pridigarja ter sem v Ljubljani
in v nekaterih drugih krajih na Kranjskem deset tednov zaporedoma pridigal, imel obhajilo in tudi nekaj
duhovnikov pripravil do tega, da so opustili mašo in začeli pridigati resnico, česar se vsi stanovi, zlasti
pa devotus foemineus sexus (pobožno ženstvo) zelo veselijo, Boga od srca z rosnimi očmi slavijo in se
mu zahvaljujejo, da so to doživeli, slišali in užili – je med vsemi mojimi nujnimi opravili in skrbmi bila
še največja ta, da sem natanko poizvedel, ali so prevod, ortografija in črke našega novega hrvaškega in
cirilskega tiska čitljivi in razumljivi po vsej Hrvaški, Dalmaciji, Srbiji in Bosni. (Zato so tedaj tudi gospodje
in deželni poslanci na mojo prošnjo poslali nekaj slov z novimi hrvaškimi in cirilskimi spisi v Benetke k
tiskarjem hrvaškega in cirilskega tiska, prav tako tudi v Istro, Reko, Senj, Metliko in v druge kraje, da bi
lahko poizvedeli za učenimi in razumnimi osebami, izkušenimi v hrvaškem jeziku in pisanju, ter nekatere
med njimi povabili k nam v Ljubljano.) Tako sem po teh učenjakih in tiskarjih iz njih dopisov in ustnih
izjav spoznal in dognal, da je prevod v obeh spisih in tiskih pravilen, dober in vsem tistim, ki uporabljajo
ta dva jezika in pisavi, čitljiv in razumljiv. Za to bodi Bog nadvse zahvaljen.
106
